Jedro

Glede na to, da je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča pravilno ugotovil, da se je 30 – dnevni rok za obnovo postopka iztekel 13. 6. 2014 ter pravilno zaključil, da bi bil po 5. 11. 2014 vloženi predlog za obnovo postopka zaradi zamude subjektivnega roka prepozen ter bi ga sodišče moralo zavreči, je mogel sprejeti odločitev kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da za dodelitev BPP tožnici tako ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Tožnica bi se mogla na institut vrnitve v prejšnje stanje sklicevati le v primeru, če bi vlogi za BPP za vložitev predloga za obnovo postopka predložila dokazila o vzroku za zamudo ter o njegovem trajanju, da bi organ za BPP pri reševanju njene prošnje za BPP tudi take okoliščine lahko presodil in upošteval. Z naknadnimi nekonkretiziranimi in neizkazanimi navedbami o zdravstvenih težavah pa tožnica ne more biti uspešna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije, Služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za izredno BPP zaradi vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP Delovnega in sodišča v Ljubljani Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014, s katero je bila tožnici njena 5. 11. 2014 vložena prošnja za BPP za vložitev predloga za obnovo postopka, vodenega pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod št. V Ps 3115/2011 (v zadevi priznanja invalidske pokojnine), zavrnjena na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ker je rok za vložitev predloga za obnovo postopka iztekel že 13. 6. 2014, zato bi bil kasneje vloženi predlog zavržen. Postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 pa tako nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je organ z izpodbijano odločbo prošnjo tožnice za BPP za tožbo v upravnem sporu zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da ji je organ za BPP neutemeljeno odklonil BPP za tožbo zoper odločbo Organa za BPP Delovnega in socialnega sodišča Bpp 686/2014. Ni bilo namreč upoštevano, da je tožnica kljub opravičeni nezmožnosti za delo v drugi polovici meseca oktobra 2014 pravočasno dne 4. 11. 2014 vložila prošnjo za BPP za obnovo postopka. Tek 30 – dnevnega roka za obnovo postopka pa je treba šteti od dne 11. 10. 2014. Tožnica bi namreč, če bi imela lastne dohodke, že v mesecu juniju 2014 vložila predlog za obnovo postopka po pooblaščencu odvetniku. Tako pa je prošnjo za BPP za predlog za obnovo postopka po odvetniku vložila 4. 11. 2014, kar je pravočasno, saj je zaradi opravičljivih razlogov upravičena do vrnitve v prejšnje stanje. Tožnica tudi ne more biti odgovorna za tako dolgo odločanje sodišča o prvem predlogu za obnovo postopka. Tožnica meni, da je izpodbijana odločba nezakonita ter sodišču predlaga, naj jo odpravi, zadevo pa vrne organu v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP pravilno presodil, da tožnica za priznanje zaprošene BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 ne izpolnjuje pogoja iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se namreč pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: (prva alinea) zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

Organ za BPP pa je v izpodbijani odločbi presodil, da tožnica s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP Delovnega in socialnega sodišča Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh, ker je bila z navedeno odločbo tožnici BPP za obnovo postopka v zadevi priznanja invalidske pokojnine po njegovi presoji pravilno odklonjena, saj s prepoznim predlogom za obnovo postopka ne bi mogla uspeti. Da je za novo dejstvo izvedela oziroma nov dokaz mogla uporabiti, ko je dne 14. 5. 2014 prejela odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani I Pd 1068/2011 z dne 2. 4. 2014, je, kot izhaja iz odločbe Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014, navajala tožnica tudi sama. Tak obnovitveni razlog pa je mogoče uveljavljati v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Glede na to je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča pravilno ugotovil, da se je 30 – dnevni rok za obnovo postopka iztekel 13. 6. 2014 ter pravilno zaključil, da bi bil po 5. 11. 2014 vloženi predlog za obnovo postopka zaradi zamude subjektivnega roka prepozen ter bi ga sodišče moralo zavreči. Tako oceno pa je po presoji sodišča organ za BPP v izpodbijani odločbi mogel sprejeti kot pravilno in se sodišče tudi strinja z njegovim zaključkom, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da za dodelitev BPP tožnici tako ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

V zvezi s sklicevanjem tožnice na institut vrnitve v prejšnje stanje, pa sodišče dodaja, da so za njegovo uporabo prav tako predpisani pogoji, predvsem obstoj opravičenega vzroka za zamudo, ki mora biti izkazan z dokazili, ter pravočasna vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer znaša subjektivni rok 15 dni od dneva, ko je prenehal vzrok za zamudo oziroma od dne, ko je stranka za to zvedela, ter objektivni rok šest mesecev od dneva zamude, po izteku katerega se predloga ne more več vložiti (116., 117. člen ZPP). Kar pomeni, da bi se mogla tožnica na ta institut sklicevati le v tem primeru, če bi vlogi za BPP za vložitev predloga za obnovo postopka predložila dokazila o vzroku za zamudo ter o njegovem trajanju, da bi organ za BPP pri reševanju njene prošnje za BPP tudi take okoliščine lahko presodil in upošteval. Z naknadnimi nekonkretiziranimi in neizkazanimi navedbami o zdravstvenih težavah pa tožnica ne more biti uspešna.

Brez podlage so tudi navedbe tožnice, da bi rok za obnovo postopka ne mogel teči v času (štirih mesecev), ko je sodišče odločalo o njenem (prvem) predlogu za obnovo postopka, ki ga je v mesecu juniju 2014 vložila sama ter ga je sodišče zavrglo (ker ga ni vložila po kvalificiranem pooblaščencu) s sklepom z dne 10. 10. 2014. Da je organ za BPP v odločbi Bpp 686/2014 pravilno ugotovil tek subjektivnega roka za obnovo postopka, je sodišče že presodilo (točka 7 obrazložitve). Na drugačno presojo sodišča tožnica tudi ne more vplivati z navedbami v tožbi, da bi organ moral upoštevati poleg 10. točke 394. člena ZPP še obnovitvena razloga iz 6. in 9. točke tega člena, če takih naved in dokazov zanje ni predložila organu za BPP.

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče (med drugim) tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.