Jedro

Tožeča stranka, ki k plačilu sodne takse ni bila pozvana, ne more biti v slabšem položaju kot bi bila, v kolikor bi bila na to pozvana in takse ne bi plačala. Zakon namreč omogoča tožeči stranki, da s takšnim postopanjem pride do znižanja njene taksne obveznosti. V situaciji, ko stranka na plačilo takse ni pozvana in je njena tožba zavržena iz drugih razlogov, je tako upravičena do znižanja sodne takse, enako kot v primeru procesne situacije domneve umika tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke delno ugodi in se plačilni nalog z dne 30. 9. 2015 spremeni tako, da znaša znesek sodne takse, ki ga mora tožeča stranka plačati na prehodni račun prvostopenjskega sodišča, 294,67 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog prvostopenjskega sodišča z dne 30. 9. 2015, s katerim je tožeči stranki naložilo doplačilo sodne takse v znesku 895,00 EUR za redni postopek po tarifni številki 1111 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Svojo odločitev je utemeljilo na ugotovitvi, da taksna obveznost, v kolikor je pred tem tekel postopek za izdajo plačilnega naloga oziroma postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.

2. V pritožbenem roku je tožeča stranka zoper sklep prvostopenjskega sodišča vložila pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da v celoti razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov so razvidna naslednja procesna dejstva, ki so relevantna za odločanje o utemeljenosti pritožbe: - 21. 7. 2014 je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, s katerim je uveljavljala plačilo 44.423,63 EUR s pripadki, - 22. 7. 2014 je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo sklep o izvršbi VL 99483/2014-2, - na podlagi ugovora dolžnika je bil s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani 12. 9. 2014 sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavljen glede plačila 40.142,95 EUR in v tem delu odločanje o zahtevku in stroških odstopljeno Okrožnemu sodišču v Novem mestu, - 17. 9. 2014 je bil objavljen oklic o začetku stečaja nad toženo stranko, - 13. 10. 2014 je prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o prekinitvi postopka zaradi začetka stečaja nad toženo stranko, - 1. 9. 2015 je prvostopenjsko sodišče s sklepom tožbo zavrglo, ker je bila terjatev priznana v stečajnem postopku nad toženo stranko, - 30. 9. 2015 je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki izdalo plačilni nalog za doplačilo sodne takse za tožbo v višini 895,00 EUR, - 5. 10. 2015 je tožeča stranka zoper plačilni nalog vložila ugovor, o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim sklepom.

5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da v konkretnem primeru ni nastala taksna obveznost za doplačilo sodne takse za tožbo, iz razloga, ker je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek. Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na določbo 2. točke prvega odstavka 5. člena ZST-1, po kateri taksna obveznost za tožbo v primeru, ko je predhodno tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane takrat ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. Začetek stečajnega postopka nad toženo stranko ne vpliva na nastanek taksne obveznosti tožeče stranke.

6. Plačilo sodne takse je prva procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena za obravnavanje tožbe (prvi odstavek 105.a člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo tožeči stranki ob prejemu spisa na podlagi sklepa izvršilnega sodišča z dne 12. 9. 2014 tožeči stranki izdati plačilni nalog za doplačilo sodne takse. Okoliščina, da je bil pravdni postopek prekinjen v posledici začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, na to ne bi smelo imeti vpliva. Vprašanje odmere taksne obveznosti namreč predstavlja akcesorni postopek, v katerem se odloča o taksni obveznosti tožeče stranke do Republike Slovenije in se ne nanaša neposredno na toženo stranko.

7. V kolikor tožeča stranka taksne obveznosti obračunane s plačilnim nalogom ne izpolni, zakon predpisuje za posledico neizpodbojno domnevo umika tožbe (tretji odstavek 105.a člena ZPP). V primeru umika tožbe pa ZST-1 v tarifni številki 1112 določa znižano taksno obveznost na tretjino taksne obveznosti za postopek na prvi stopnji. Procesni položaj tožnika kot taksnega zavezanca se v tem primeru razlikuje od procesnega položaja, ko se postopek končna na podlagi vsebinske odločitve o tožbenem zahtevku oziroma na podlagi procesne odločitve z zavrženjem tožbe (274. člen ZPP), saj v slednjem primeru ne pride do znižanja taksne obveznosti tožnika.

8. Sodišče v konkretnem primeru tožeči stranki ni izdalo plačilnega naloga za plačilo sodne takse po nastanku taksne obveznosti po prejemu spisa od izvršilnega sodišča. Ker pa je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrglo iz drugih procesnih razlogov (prenehanje pravnega interesa tožeče stranke) ne da bi bilo pred tem terjano plačilo sodne takse, je s tem procesni položaj tožeče stranke bolj primerljiv s položajem, ko tožeča stranka sodne takse za postopek ni plačala ob pozivu sodišča na plačilo. Tožeča stranka, ki k plačilu sodne takse ni bila pozvana, ne more biti v slabšem položaju kot bi bila, v kolikor bi bila na to pozvana in takse ne bi plačala. Zakon namreč omogoča tožeči stranki, da s takšnim postopanjem pride do znižanja njene taksne obveznosti. Ob takšni procesni situaciji je tožeča stranka upravičena do znižanja sodne takse kot v primeru procesne situacije domneve umika tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP.

9. Iz navedenih materialnopravnih razlogov se tako izkaže delna utemeljenost pritožbe in ugovora tožene stranke, s katerim se izpodbija plačilni nalog z dne 30. 9. 2015. Pri tem pa sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče tudi napačno odmerilo višino sodne takse glede na veljavno tarifo ZST-1. Glede na vrednost spora v pravdi (40.142,95 EUR) bi taksna obveznost po tarifni številki 1111 znašala 939,00 EUR. Ob vštevanju plačane takse za postopek predloga za izvršbo (55,00 EUR) bi premalo plačana taksa za tožbo znašala 884,00 EUR. Znižana taksa na podlagi tarifne številke 1112, ki jo mora tožeča stranka plačati, tako znaša tretjino tega zneska, to je 294,67 EUR.

10. S tem je utemeljena odločitev pritožbenega sodišča o delni spremembi izpodbijanega sklepa in zavrnitvi pritožbe v presežnem delu (2. in 3. točka 365. člena ZPP).