Jedro

Prvotni predlagatelj je bil izbrisan iz sodnega registra, pritožnica pa ni vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin, kar pa ni razlog, zaradi katerega se nepravdni postopek ne bi mogel nadaljevati, saj bi prvo sodišče lahko prekinilo postopek in pritožnico napotilo, da v določenem roku vloži zemljiškoknjižni predlog, na podlagi katerega bi se pritožnica lahko vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin in s tem bi izkazala upravičenje, da lahko v tem nepravdnem postopku kot predlagateljica zahteva delitev nepremičnin, ki jih ima v solasti z nasprotno udeleženko, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 190. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja T., d.o.o., za razdružitev solastnine parc. št. 935/1, 935/2 in 935/3, vse k.o. X. 2. Družba N., d.o.o., (1) vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (2) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je med postopkom prvotni predlagatelj T., d.o.o., po sklenjeni kupoprodajni pogodbi prenesel solastninski delež na nepremičninah na družbo G., d.o.o., ki se je s statusno spremembo preoblikovala v družbo N., d.o.o. Glede na pravni posel in pravno nasledstvo je pritožnica predlagala, da kot predlagateljica vstopi v nepravdni postopek na podlagi 190. člena ZPP. Nasprotna udeleženka ni dala soglasja, da pritožnica vstopi v nepravdni postopek kot nova predlagateljica, zato bi prvo sodišče moralo upoštevati določbo 186. člena ZPP, ki ureja privilegirano spremembo tožbe, ko privolitev nasprotnega udeleženca ni potrebna, zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi predloga. Prvo sodišče bi moralo upoštevati izjavo pritožnice, ki jo je dala na naroku, da vstopa v nepravdni postopek namesto prvotnega predlagatelja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Družba T., d.o.o., je bila tekom nepravdnega postopka izbrisana iz sodnega registra, zato ne more več nastopati kot udeleženka v tem nepravdnem postopku. Kljub temu pa je odločitev sodišča prve stopnje vsaj preuranjena, ker ni upoštevalo, da je pritožnica na naroku 28. 3. 2014 vložila predlog, da vstopa v nepravdni postopek namesto prvotnega predlagatelja. Iz trditvene podlage pritožnice izhaja, da je družba T., d.o.o., solastniški delež na nepremičninah prodala družbi G., d.o.o., ki se je s statusno spremembo preoblikovala v družbo N., d.o.o., zato je pritožnica predlagala, da sama vstopi v nepravdni postopek namesto prvotnega predlagatelja. V postopku je bilo ugotovljeno, da pritožnica ni vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin, v zemljiško knjigo je kot solastnica nepremičnin vpisana družba G., d.o.o. 5. Sodišče prve stopnje o predlogu pritožnice, da se ji dovoli vstopiti v nepravdni postopek namesto predlagatelja ni odločalo, zato je preuranjena odločitev o zavrnitvi predloga prvotnega predlagatelja T., d.o.o. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem odločanju najprej odločiti o (tem) predlogu pritožnice. Ker nasprotna udeleženka nasprotuje predlogu pritožnice, da bi vstopila v nepravdni postopek namesto prvotnega predlagatelja, bo treba uporabiti določbo drugega odstavka 190. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku.

6. Pritožnica ni vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin, kar pa ni razlog, zaradi katerega se nepravdni postopek ne bi mogel nadaljevati, saj bi prvo sodišče lahko prekinilo postopek in pritožnico napotilo, da v določenem roku vloži zemljiškoknjižni predlog, na podlagi katerega se bi pritožnica lahko vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica nepremičnin in s tem izkazala upravičenje, da lahko v tem nepravdnem postopku kot predlagateljica zahteva delitev nepremičnin, ki jih ima v solasti z nasprotno udeleženko, ob predpostavki, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 190. člena ZPP.

7. Nasprotna udeleženka je v pravdnem postopku IV P 2838/2011 neuspešno zahtevala priznanje posesti na nepremičninah, ki so (bile) v izključni posesti prvotnega predlagatelja. S pritožbo je v tem nepravdnem postopku dosegla razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje, na podlagi katerega so bile nepremičnine proti plačilu izročene v last prvotnemu predlagatelju, ker je trdila, da izkazuje večji interes, da si ji nepremičnine dodelijo v izključno last, s tem, da plača predlagatelju vrednost njegovega solastniškega deleža, kar kaže na njen interes, da se v tem nepravdnem postopku odloči o delitvi solastnine, hkrati pa ravnanja prvotnega predlagatelja in ostale okoliščine (izbris prvotnega predlagatelja iz sodnega registra, prodaja nepremičnine drugi družbi, ki se statusno preoblikuje in ne poskrbi za prepis lastninske pravice v zemljiški knjigi, s tem, da je ista oseba zakoniti zastopnik vseh navedenih družb oziroma je sodelovala kot ustanovitelj družb, ki je hkrati tudi pridobila služnost stanovanja in užitka na nepremičninah, zatrjevana pa je tudi protipravna izključna posest nepremičnin na strani prvotnega predlagatelja) nasprotno potrjujejo upravičenje nasprotne udeleženke, da ne privoli, da pritožnica vstopi namesto prvotnega predlagatelja v nepravdni postopek.

8. Pritožbeno sodišče zaradi pravice pritožnice do pritožbe ni moglo samo odločati o njenem predlogu, da namesto prvotnega predlagatelja vstopi v postopek, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

(1) V nadaljevanju pritožnica.

(2) V nadaljevanju ZPP.