Jedro

Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi pripomb k prvemu mnenju, je treba šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo.

Izrek

Pritožba izvedenca zoper sklep z dne 19.8.2009 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi prve tožene stranke se ugodi, sklep o izvedenini za dopolnitev izvedeniškega mnenja z dne 9.11.2009 se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje prvemu sodišču. Odločanje o pritožbenih stroških prve tožene stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom z dne 19.8.2009 odločalo o izvedenini za izdelavo pisnega izvedeniškega mnenja izvedenca M. R.. Priznalo mu je nagrado v bruto znesku 1.629,71 EUR ter 6 % prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v znesku 97,78 EUR.

Z drugim sklepom, izdanim dne 9.11.2009, je odločalo o izvedenini za dopolnitev izvedeniškega mnenja, ki ga je izvedenec izdelal glede na podane pripombe prve tožene stranke k pisnemu mnenju. Priznalo mu je nagrado v bruto znesku 560,74 EUR, 6 % prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje v znesku 31,74 EUR ter naložilo odmerjeni znesek v višini 560,74 EUR v plačilo prvi toženi stranki, češ da je edina imela pripombe na izvedeniško mnenje.

Proti prvemu sklepu vlaga pritožbo izvedenec. Pritožbenih razlogov ne navaja. Sklicuje se na podani predračun, v katerem je ovrednotil predvideno delo. Izdani račun mu je sledil, večji je bil le za nekatere oglede, ki jih je sodišče priznalo. Po predračunu je bil bruto honorar za osnovni objekt, prizidek in izračun vrednosti vlaganj enak 966,00 EUR, pri čemer je jasno zapisal, da je vsak objekt samostojna celota in kot taka zaračunana. Potrebno je bilo veliko dela. Sodišče je priznalo le 495,00 EUR. Smiselno se zavzema za ustrezno zvišanje in priznanje nagrade po priglašenem stroškovniku.

Zoper drugi sklep vlaga pritožbo prva tožena stranka. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču ali spremembo z ustreznim znižanjem nagrade. Sodišču očita, da je preuranjeno odločilo, naj izvedenec izdela dopolnitev izvedeniškega mnenja. Sama je izvedeniškemu mnenju nasprotovala in predlagala izvedenčevo izločitev. Zato bi moralo sodišče najprej odločiti o tem. Napačno je odločilo, da mora dopolnitev izvedeniškega mnenja plačati oz. zanj založiti stroške pritožnica. Ne gre za njen dokazni predlog, ampak za dokazni predlog tožeče stranke, na kateri je tudi dokazno breme. Zato mora nositi stroške dopolnitve mnenja. Sama je predlagala novega izvedenca zaradi nestrinjanja z izdelanim izvedeniškim mnenjem šele 28.9.2009 in 20.11.2009, česar sodišče ni upoštevalo. S pripombami k podanemu izvedeniškemu mnenju je bila uspešna. Izvedenec je kljub priznani napaki storitev obračunal. Ocenjeval je tudi področje, na katerem ni strokovnjak. Sklep je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker ni obrazložen in se ga ne da preizkusiti. Sodišče prihaja samo s seboj v nasprotje. Izvedencu je tokrat priznalo drugačno nagrado kot v prvem sklepu (prvič za dva objekta: enkrat za izjemno zahtevno mnenje za osnovno objekt s prizidkom in enkrat za objekt na Češnjevku, tokrat pa trikrat nagrado za zahtevno dopolnilno mnenje). Upravičen bi bil le do nagrade v znesku 138,00 EUR za zahtevno mnenje za osnovni objekt s prizidkom in za manj zahtevno mnenje (92,00 EUR) za objekt na Č. ter posledično za nižje stroške materiala. Podrejeno navaja, da ne nasprotuje priznanju določene nagrade za dopolnilno izvedeniško mnenje. Vendar glede na obseg in zahtevnost opravljenega dela zadošča osnova za manj zahtevno delo.

Pritožba izvedenca ni utemeljena, pritožbe prve tožene stranke pa je.

Po določbi 249. člena ZPP ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Višino in način vrednotenja za odmero nagrade za delo izvedencev ureja Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik; Ur. l. RS, št. 7/02 s spremembami, zadnjimi Ur. l. RS, št. 84/08).

K pritožbi izvedenca zoper sklep z dne 19.8.2009 Pritožbeno sodišče sprejema odločitev prvega sodišča o odmeri izvedenine za izdelano pisno izvedeniško mnenje. Obrazloženo je z dovolj jasnimi razlogi, da ga je mogoče preizkusiti z vidika pravilne uporabe materialnega prava. Pritožnik se ne strinja zgolj z odmero nagrade za izdelavo pisnega mnenja. Sam je priglasil nagrado trikrat po postavki za zahtevno mnenje (po 276,00 EUR za osnovni objekt, prizidek, objekt Č.) in enkrat po postavki za zelo zahtevno mnenje (414,00 EUR – za vrednost vlaganj po varianti tožnika in varianti toženke). Pri tem se je skliceval na 47. člen Pravilnika. Sodišče mu je sledilo le delno. Čeprav mu je naročilo zgolj izdelavo enega mnenja, je ocenilo njegovo delo tako, kot bi izdelal dve mnenji, in sicer mu je za osnovni objekt s prizidkom v Kranju priznalo nagrado za izdelavo izjemno zahtevnega mnenja po 4. točki 1. odstavka 47. člena Pravilnika (459,00 EUR), za objekt na Č. pa še dodatno nagrado za zahtevno mnenje v višini 276,00 EUR po 2. točki 1. odstavka 47. člena Pravilnika. Taka odmera je izvedencu v korist, saj, kot že rečeno, ni izdelal več izvedenskih mnenj, pač pa le eno. Glede na zahtevnost in obsežnost ga je prvo sodišče upravičeno ocenilo za izjemno zahtevnega. Za priznanje več nagrad za isto delo pa v Pravilniku ni podlage in je pritožnikovo zavzemanje za zvišanje nagrade neutemeljeno. Ker pa se zoper navedeni sklep pritožuje zgolj izvedenec, ga pritožbeno sodišče ne sme spreminjati v njegovo škodo (359. člen ZPP). Zato v odločitev prvega sodišča ni posegalo. Pritožbo izvedenca je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 19.8.2009, ker sicer ni obremenjen s kršitvami, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366.a člena istega zakona).

K pritožbi prve tožene stranke zoper sklep z dne 9.11.2009 Pritožba prve tožene stranke zoper navedeni sklep pa je utemeljena. Uvodoma je treba pritožnici pojasniti, da je predmet tega postopka zgolj odmera nagrade in stroškov izvedenca, ne pa tudi sama vsebina oz. njegova ustreznost in pravilnost. O vsem tem in o predlagani izločitvi izvedenca bo sodišče odločalo v nadaljnjem postopku. V tej fazi je ugotovitev sodišča, da je izvedenec opravil naloženo delo (dopolnitev pisnega mnenja glede na pripombe prve tožene stranke) pravilna in kot taka osnova za odmero potrebne nagrade in stroškov. Izvedenec je do nje upravičen, ne glede na to, kako ga bo v nadaljnjem postopku sodišče dokazno ocenilo.

Pač pa je treba pritožbi pritrditi, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih in ga zato ni mogoče preizkusiti.

Sodišče svoje odločitve glede priznane nagrade ni pojasnilo ne v dejanskem ne v pravnem pogledu. Pritožba ima prav, da je sklep celo v nasprotju z razlogi prvega sklepa (prvič je bila obračunana nagrada za dve mnenji, zdaj za tri), zato je nerazumljiv. Nepojasnjeno je, zakaj je prišlo sodišče do take odločitve, kakor tudi, kako sodišče ocenjuje zahtevnost in obsežnost opravljenega dopolnilnega dela.

Zato ga je bilo treba razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje prvemu sodišču, da bo o priglašenem stroškovniku ponovno odločilo. Pri tem bo moralo oceniti izdelano dopolnitev z vidika obsežnosti in zahtevnosti dopolnilnega dela, svojo odločitev pa obrazložiti z jasnimi in popolnimi razlogi.

Če doslej založena sredstva za izvedenca za novo odmerjeno nagrado ne bodo zadoščala, bo moralo manjkajočo razliko naložiti v plačilo tožeči in ne prvi toženi stranki. Tudi v tem delu pritožba pravilno opozarja, da je odločitev v izpodbijanem sklepu v zvezi s tem napačna. Dopolnitev izvedenskega mnenja, strankine pripombe na pisno izvedeniško mnenje, zahteve, naj poda dodatna pojasnila, ali da naj sodišče izvedenca zasliši, ne pomenijo novega dokaza, ampak je vse to sestavni del dokazovanja z izvedencem. Za nov dokazni predlog bi šlo lahko kvečjemu takrat, če bi bila tema dokazovanja nova (primerjaj sodbo VS RS II Ips 191/2007 z dne 16.12.2009). V obravnavani zadevi pa še ne gre za tak dokaz, kot pravilno poudarja pritožnica. Svoj dokazni predlog po postavitvi drugega izvedenca je podala šele v naknadnih vlogah. Doslej izdelano pisno mnenje z dopolnitvijo, izdelano zaradi njenih pripomb k prvemu mnenju, je zato treba šteti kot celoto oz. kot enotni dokaz, za katerega mora stroške založiti tista stranka, ki je predlagala njegovo izvedbo. V konkretnem primeru je to tožeča stranka. Taka je tudi sodna praksa (primerjaj sklep VSL II Cp 164/2005 z dne 25.5.2005, VSL sklep IV Cp 1453/2009 z dne 13.5.2009) in stališče teorije (primerjaj Jan Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, stran 503).

Po povedanem je bilo treba pritožbi prve tožene stranke ugoditi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 9.11.2009 v celoti razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti prvemu sodišču v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. točko 366.a člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških prve tožene stranke temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.