Jedro

Pritrditi je pritožbeni graji tožene stranke, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo zakonsko določilo iz 5. odst. 132. čl. ZZZDR, ko je ključno pozornost namenilo preizkusu sorazmerja plačilnih možnosti obeh staršev, pri čemer pa je zanemarilo vprašanje, ali in koliko so se spremenile okoliščine od trenutka, ko je bila preživnina prvič določena s pravnomočno sodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razsodilo, da mora toženec poleg preživnine, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23.2.1999, opr. št. II P 998/98 in ki po uskladitvi preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov znaša 15.855,00 SIT, od 1.9.2000 plačevati za mladoletnega tožnika še dodatno preživnino v znesku 4.000,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške. Proti obsodilnemu delu sodbe se je pritožil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je že v odgovoru na tožbo opozoril, da zakonita zastopnica mladoletnega tožnika povečanih stroškov ni konkretizirala niti specificirala. Tega ni storila niti na glavni obravnavi, saj je sodišče v tej smeri ni niti zaslišalo. Višjo preživnino je sodišče prve stopnje utemeljilo z obrazložitvijo, da so se z vstopom otroka v osnovno šolo stroški povečali za 8.000,00 SIT na mesec. Iz sodne odločbe pa ne izhaja, kateri konkretni stroški so nastali z vstopom otroka v osnovno šolo. Toženec še vedno ni seznanjen z osnovnimi podatki glede višine šolske prehrane za otroka in ali ima le-ta regresirano prehrano oziroma ali tožnikova mati prejema otroški dodatek. Toženec je predlagal tudi, naj sodišče ugotovi, v kolikšni višini se stroški vrtca pokrivajo s sedanjimi stroški šole, vendar sodišče prve stopnje tudi v tej smeri dokazov ni izvajalo. Sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, prav tako pa je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Preživnina se določi v sorazmerju z otrokovimi potrebami in finančnimi zmožnostmi staršev. Sodišče povečanih potreb otroka ni ugotavljalo. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da lahko dokaže, da za kritje osnovnih otrokovih potreb namenja bistveno več sredstev kot toženec. Pritožba je utemeljena. Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin ima podlago v določbi 5. odst. 132. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR. Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povezane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca. V ospredju materialnopravne presoje v sporih zaradi zvišanja preživnine je torej ocena, ali konkretni dejanski stan ustreza pravnemu standardu spremenjenih razmer iz 5. odst. 132. čl. ZZZDR. Pritrditi je pritožbeni graji tožene stranke, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo zakonsko določili iz 5. odst. 132. čl. ZZZDR, ko je ključno pozornost namenilo preizkusu sorazmerja plačilnih možnosti obeh staršev, pri čemer pa je zanemarilo vprašanje, ali in koliko so se spremenile okoliščine od trenutka, ko je bila preživnina prvič določena s pravnomočno sodbo z dne 23.2.1999, opr. št. II P 998/98. Toženec pravilno opozarja, da je ostalo dejansko stanje zaradi zmotno uporabljenega materialnega prava nepopolno ugotovljeno. Ni sporno, da je mladoletni tožnik po vložitvi tožbe pričel obiskovati osnovno šolo, medtem ko je bil prej v vrtcu, nerazčiščeno pa je, ali se je ta sprememba dejansko odrazila v povečanih potrebah mladoletnega otroka. Če je dogovor o višini preživnine dejansko zajemal tudi strošek plačila vrtca, je odločitev o delni utemeljenosti tožbenega zahtevka pravilna le pod pogojem, da sedanji stroški v zvezi z novonastalo situacijo - šoloobveznostjo mladoletnega tožnika presegajo tiste v času izdaje pravnomočne sodbe z dne 23.2.1999. Kakšnih drugih dejstev v smeri spremenjenih okoliščin iz 5. odst. 132. čl. ZZZDR, razen že omenjenega, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in je ostalo dejansko stanje zato nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožbeno sodišče je že opozorilo na vsa sporna vprašanja v tej zadevi, zato povzema le, da bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku lahko opravilo preizkus o sorazmerju plačilnih možnosti obeh staršev, šele ko bo ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin na strani preživninskega upravičenca ali preživninskih zavezancev. Odločanje o predlogu tožene stranke, naj se oprosti plačila sodnih taks je v pristojnosti sodišča prve stopnje, zato pritožbeno sodišče o tem ni odločalo.