Jedro

Zgolj na podlagi ugotovitve, da je bila tožnica seznanjena s plačilnim razredom ob izdaji mesečnega obračunskega lista, zahtevek za plačilo razlike v plači ni bil utemeljeno zavrnjen. Pravo podlago za obračun in izplačilo plače lahko predstavlja le obračunska osnova, določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma v konkretni pravnomočni odločbi.

Pravno pomembno dejansko stanje glede zakonite oziroma pravnomočne določitve obračunske osnove tožničine plače v dosedanjem postopku ni bilo nerazčiščeno. Pri tem je lahko pomembno tudi, ali je tožnica opravljala enako delo že v času izdaje in vročitve zadnje odločbe o določitvi obračunske osnove plače, tako da bi zatrjevano odstopanje lahko uveljavljala že v pritožbi zoper to odločbo.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za plačilo razlike plače za čas od 1. 2. 2001 do 28. 2. 2006 iz naslova razlike med obračunsko osnovo višje medicinske sestre in obračunsko osnovo odgovorne višje medicinske sestre v skupni neto višini 12.727,42 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih mesečnih zneskov in obračunom ter odvodom davka in prispevkov.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da delavcu pripadajo posamezne pravice na podlagi posamičnih dokončnih aktov delodajalca. Čeprav je tožnica zatrjevala, da ji ni bil nikoli vročen sklep o razporeditvi na sedanje delovno mesto z dne 10. 4. 1995, je bila ves čas že na podlagi mesečnih obračunov plače seznanjena z obračunsko osnovo svojega delovnega mesta. Nazadnje ji je bila določena obračunska osnova plače ob zadnjem napredovanju na delovnem mestu višje medicinske sestre v letu 2001 in v skladu s to obračunsko osnovo ji je bila plača tudi izplačevana. Po ugotovitvah sodišča tožnica ni opravljala dela odgovorne višje medicinske sestre, ker sta bila v delovni enoti zaposlena le ona in zdravnik.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se sodišče ni opredelilo do nekaterih pravno pomembnih dejstev, ki jih je v pritožbi izrecno izpostavila. Zato izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007). Navaja, da ne izpodbija odločb tožene stranke o določitvi količnikov (za obračun plače), temveč uveljavlja, da je prejemala plačo (na podlagi odločb ali brez njih) za drugo delovno mesto, kot ga je dejansko opravljala. Tožena stranka je s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi dne 30. 7. 1991 za delovno mesto višje medicinske sestre v ambulanti – dispanzerju in kasneje te pogodbe ni prilagajala, tako da je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto od tistega, za katero naj bi ji bila izdana odločba o določitvi količnika. Drugim višjim medicinskim sestram je tožena stranka uskladila pogodbe o zaposlitvi z novo delovno zakonodajo, kar kaže na diskriminacijo tožnice. Poleg tega pa se je sodišče povsem izognilo opredelitvi do dejstva, da je imela tožena stranka v veljavnem pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v DE Dermatologija, kjer je delala tožnica, določeno delovno mesto odgovorne višje medicinske sestre. Poleg tega je sodišče zmotno zgolj na podlagi nepreverjenih opisov delovnih mest ugotovilo, da tožnica del odgovorne višje medicinske sestre ni opravljala, ne da bi vztrajalo, da tožena stranka predloži merodajne opise delovnih mest, oziroma ne da bi ustrezno upoštevala ravnanje tožene stranke, ki tega ni storila. Sodišče tudi ni razčistilo, ali bi tožnici v enoti dermatologije pripadal funkcijski dodatek in v tej zvezi tožnici niti ni omogočilo ustrezne izjave. Ker je tožnica opravljala delo odgovorne višje medicinske sestre, je bila glede na pravico do enakega plačila za enako delo upravičena do enakega ekonomskega položaja, kot druge odgovorne višje medicinske sestre v ostalih enotah tožene stranke.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. V reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane, za pravilno uporabo materialnega prava pa so bile v dosedanjem postopku nekatera bistvena dejstva nepopolno ugotovljena.

7. Ob ugotovitvi, da je bila tožnica v DE Dermatologija edina medicinska sestra, je sodišče najmanj preuranjeno zaključilo, da tožnica ni opravljala dela odgovorne višje medicinske sestre. Glede na določbe zadnjega odstavka 16. člena Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest iz leta 2005, ki ga je predložila tožena stranka (priloga B16 spisa), in ki glasi, da imajo vse delovne enote odgovorno sestro, ki je odgovorna predstojniku oziroma glavni medicinski sestri, je ostalo nerazčiščeno, kdo pa je v DE Dermatologija opravljal dela iz delokroga odgovorne medicinske sestre. Na določbe svojega pravilnika je bila tožena stranka vezana in če je pravilnik določal, da ima vsaka delovna enota odgovorno medicinsko sestro, je moral tudi v DE Dermatologija nekdo to delo pokrivati.

8. Kolikor se sodišče sklicuje na pomen v pogodbi o zaposlitvi ali v pravnomočni odločbi delodajalca določene osnove za obračun plače (plačilnega razreda) in ugotavlja, da je moral biti tožnici plačilni razred znan že iz mesečnih obračunskih listov, revizijsko sodišče ugotavlja, da zgolj na podlagi seznanitve tožnice s plačilnim razredom ob izdaji mesečnega obračunskega lista zahtevek ni bil utemeljeno zavrnjen. Pravo podlago za obračun in izplačilo plače lahko predstavlja le obračunska osnova, določena v pogodbi o zaposlitvi oziroma v konkretni pravnomočni odločbi. Izrecnega obstoja take pravnomočne odločbe sodišče ni ugotovilo, čeprav se je tožena stranka sklicevala na odločbe o napredovanju tožnice in v njih vsebovane količnike oziroma plačilne razrede. Ob zmotni uporabi materialnega prava v tej zvezi, ko je sodišče svojo sodbo gradilo na podatkih obračunskih listov, je ostalo pravno pomembno dejansko stanje glede zakonite oziroma pravnomočne določitve obračunske osnove tožničine plače v dosedanjem postopku nerazčiščeno. Pri tem je lahko pomembno tudi, ali je tožnica opravljala enako delo že v času izdaje in vročitve zadnje odločbe o določitvi obračunske osnove plače, tako da bi zatrjevano odstopanje lahko uveljavljala že v pritožbi zoper to odločbo.

9. Glede na navedeno je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in ob razveljavitvi izpodbijanih sodb zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ugotoviti, ali je bila plača tožnici za nazaj izplačevana na podlagi veljavnih obračunskih osnov in razčistiti pomen določb pravilnikov o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki, da ima delovna enota odgovorno višjo medicinsko sestro ter v tej zvezi ugotoviti vsa pravno pomembna dejstva.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na določbah tretjega odstavka 165. člena ZPP.