Jedro

Za odločitev je bistveno, kot je pravilno izpostavilo sodišče prve stopnje, da tožnik ni imel na razpolago nobenega drugega pripomočka ali načina za prenos škatle na predvideno mesto, zato ni imel druge možnosti, kot da ravna v nasprotju z navodilom, po katerem mora imeti pri uporabi lestve proste roke. Iz tega razloga je tudi, kot je nadalje pravilno razlogovalo v izpodbijani sodbi, življenjsko pričakovano, da bi se na lestvi vsaj rahlo nagnil izven težišča lestve, vendar do padca ni prišlo zaradi tega. Tožnik je imel za opravilo na razpolago samo takšno lestev, ki jo je uporabil, ne pa večje, zaradi česar mu toženka neutemeljeno očita, da bi morala lestev segati najmanj en meter nad zgornjo površino. Tožnik torej ni z ničemer prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer.

Tožnik je v škodnem dogodku utrpel udarnino prsnega koša in hrbta, nateg vratu in udarnino desnega kolka, zatrganje zunanjega meniska v levem kolenu (lahke telesne poškodbe) in popoškodbeno razslojitev in zožitev trebušne aorte (huda telesna poškodba). Sodišče prve stopnje mu je upoštevaje 179. člen OZ utemeljeno odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v skupni višini 24.600,00 EUR oziroma približno 14 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati stroške pritožbenega postopka v višini 559,98 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 25.875,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2021 do plačila (točka I izreka); v presežku za 50.587,78 EUR je zahtevek zavrnilo (točka II izreka), in da je dolžna tožniku plačati pravdne stroške v višini 3.125,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka). Odločilo je, da je toženka zavezanka za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v deležu 34 odstotkov (točka IV izreka).

2.Zoper odločitev, da se zavrne zahtevek za plačilo odškodnine v višini 13.700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2021 do plačila (delno točka II izreka), in posledično odločitev o pravdnih stroških (točka III izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Sodišču prve stopnje očita, da mu je prisodilo prenizko odškodnino za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je v škodnem dogodku utrpel eno hudo in več lažjih telesnih poškodb; izvedenci so podali mnenje glede pretrpljenih telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Tožnik je, zaslišan kot stranka, izpovedal skladno z izvedenskim mnenjem, njegovo izpoved je potrdila priča A.A. Izvedenci so podali mnenje o začasnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti, zmanjšanje življenjskih aktivnosti so sicer ocenili kot blago, vendar je tožnik ob zaslišanju prepričljivo izpovedal o omejitvah in bolečinah, ki so prisotne. Te potrjuje predložena medicinska dokumentacija. Ni sporno, da tožnik zaradi vstavljene žilne opornice ne sme dvigovati težjih bremen. Prognoza posledic škodnega dogodka je slaba; v prihodnosti je pričakovati poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja. Tožnik zaradi tega trpi duševne bolečine. Ob pravilni uporabi materialnega prava in upoštevaje sodno prakso bi mu moralo sodišče prve stopnje prisoditi odškodnino v višini 15.000,00 EUR za telesne bolečine in 9.700,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodno prakso bi moralo upoštevati zaradi ustavne pravice do enakosti pred zakonom, in sicer sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 843/2009 z dne 9. 5. 2013 in II Ips 355/2009 z dne 21. 3. 2013. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe, tako da se mu prisodi višji znesek odškodnine, podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka se pritožuje zoper ugodilni del navedene sodbe (točka I izreka) in odločitev o pravdnih stroških ter zavezancu za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (točki III in IV izreka) iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo določbe 171. člena OZ. Izvedenec je podal mnenje, da dela ni opravljal varno; lestve ni uporabljal v skladu z navodili. Navodila so bila v času ogleda obešena na vidnem mestu. Tožnik se je nagibal, na lestvi bi moral imeti proste roke, poleg tega ni segala najmanj en meter nad zgornjo površino. Lestev ni bila postavljena na ravno površino; mogoče bi jo bilo stabilno postaviti in s tem omogočiti varno uporabo. Tožnik je bil izkušen delavec, ki dela ni opravljal prvič, in bi moral vedeti, kako uporabljati lestev. Njegov soprispevek znaša najmanj 30 odstotkov. Ravnal je v nasprotju z 12. členom ZVZD-1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo previsoko odškodnino za nepremoženjsko škodo, predvsem za strah. Zmotno je uporabilo 179. člen OZ. Primerna odškodnina za strah bi bila največ v višini 3.000,00 EUR. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek zavrne s stroškovno posledico. Priglaša stroške pritožbe.

4.Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka toženkine navedbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5.Pritožbi nista utemeljeni.

6.Tožnik, vzdrževalec strojnega vzdrževanja, se je 23. 12. 2019 poškodoval v orodnem skladišču toženke. Neposredno pred padcem z lestve je stal na prečki ter v rokah držal škatlo z merilnimi instrumenti, ki bi jo moral odložiti na eno od zgornjih polic; do zdrsa lestve in s tem škodnega dogodka je prišlo, ko je želel odložiti škatlo na polico.

7.Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo mnenju izvedenca za varstvo pri delu B.B., da škatla z merilnimi instrumenti, težka 17 kilogramov, zaradi svoje oblike in teže ni primerna za prenašanje na višino s pomočjo lestve, ampak bi bila (upoštevaje, da v orodnem skladišču niso bila ravna tla, kar otežuje uporabo dvižne ploščadi) najustreznejša uporaba premičnih stopnic s ploščadjo; toženka je ravnala protipravno, ker dela ni organizirala na način, da bi tožniku zagotovila uporabo ustrezne delovne opreme za prenos bremen na višje ležeča mesta. Upoštevaje navedeno je pravilno presodilo, da je podano protipravno ravnanje in s tem krivdna odgovornost toženke za škodo, ki jo je tožnik utrpel (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika; OZ v zvezi s prvim odstavkom 179. člena Zakona o delovnih razmerjih; ZDR-1).

8.Toženka v pritožbi neutemeljeno povzema mnenje izvedenca za varstvo pri delu, da se lestev ni uporabljala skladno z navodili (- pri delu na lestvi se ne nagibamo izven težišča lestve; - pri vzpenjanju in sestopanju z lestve mora imeti uporabnik proste roke; - naslonske lestve morajo segati najmanj en meter nad zgornjo površino), in sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo določbe 171. člena OZ, ki ureja deljeno odgovornost. V prvem odstavku 171. člena OZ določa, da ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine.

9.Kot je pravilno obrazložilo v izpodbijani sodbi, je zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje delavcev temeljna obveznost delodajalca, določena v prvem odstavku 45. člena ZDR-1 in prvem odstavku 5. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). Skladno s citirano določbo ZVZD-1 mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Upoštevalo je tudi 12. člen ZVZD-1, na katerega se sklicuje toženka v pritožbi, ki nalaga delavcu, da mora delo opravljati s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

10.Toženka je pred sodiščem prve stopnje uveljavljala soprispevek tožnika z navedbami, da lestve ni varno in stabilno namestil in da je ni ustrezno uporabljal (pa tudi z navedbami, ki jih ponavlja v pritožbi). Sodišče prve stopnje je upoštevaje izpoved priče C.C., varnostnega inženirja pri toženki, in mnenje izvedenca za varstvo pri delu ugotovilo, da tla v skladišču niso bila povsem ravna, da pa je bilo mogoče kljub temu na takšna tla varno postaviti lestev in da jo je tožnik tako tudi postavil. V zvezi z Navodili za varno uporabo lestve, ki so bila obešena v orodnem skladišču v času ogleda, kot navaja toženka, je na podlagi izpovedi tožnika, prič C.C. in D.D. ter predloženih fotografij ugotovilo, da jih ni bilo v času škodnega dogodka. Navedeno pa ni ocenilo za bistveno (kar enako velja za v pritožbi poudarjeno dejstvo, da je bil tožnik izkušen delavec).

16.Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovljene nevšečnosti med zdravljenjem (počitek, jemanje protibolečinske terapije, hlajenje udarjenih delov telesa, ambulantni pregledi, specialistični pregledi, rentgenska slikanja, dvakrat MR slikanje, artroskopija, terapija za preprečevanje globoke venske tromboze, ultrazvočni pregled arterij in CT-angiogram trebušne aorte, operacija v splošni anesteziji, hospitalizacije (7. 10. 2020, od 6. 9. 2021 do 7. 9. 2021 in od 19. 10. 2021 do 21. 10. 2021), dvakrat fizioterapija, rehabilitacija) ter začasno zmanjšanje tožnikovih življenjskih aktivnosti zaradi posledic škodnega dogodka, in sicer v prvih treh tednih po udarnini prsnega koša in desnega kolka ter največ 12 tednov po nategu vratu in udarnini hrbta zaradi prisilnega počitka ter od škodnega dogodka do največ osem tednov po artroskopiji zaradi bolečin v levem kolenu pri stoji, hoji, vzpenjanju po stopnicah, rotacijskih gibih v levem kolenu, počepanju in poklekanju. Tožnikove življenjske aktivnosti so bile začasno zmanjšane tudi od škodnega dogodka do 27. 7. 2021 zaradi hudih bolečin s sevanjem v križ in vzdolž levega spodnjega uda po prehojeni razdalji 400 do 500 metrov, zaradi česar je bil nezmožen za fizično naporna opravila, športne aktivnosti in ukvarjanje s hobiji, nato se je to stanje dodatno poslabšalo z zmožnostjo hoje le do 100 oziroma 150 metrov in zmanjšano zmožnostjo že pri izvajanju vsakdanjih gospodinjskih opravil; zmožnosti za izvajanje življenjskih aktivnosti so se od 20. 10. 2021 izboljševale in 21. 12. 2021 dosegle končno stanje. Kot je navedel sam tožnik v pripravljalni vlogi z dne 27. 11. 2024, s katero se je opredelil do izvedenskega mnenja, se te ugotovitve začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti upoštevajo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, enako v pripravljalni vlogi z dne 2. 12. 2024. Tako jih je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Za telesne bolečine je odmerilo odškodnino v višini 14.000,00 EUR (približno osem plač), ki ni prenizka glede na ugotovljene bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem in začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, kot neutemeljeno navaja tožnik v pritožbi.

17.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, čemur toženka v pritožbi ne oporeka, da je tožnik utrpel hud primarni strah za svoje življenje in zdravje, ki je trajal nekaj sekund v času, ko je padel z lestve, udaril ob tla ter prejel močan udarec v trebuh, ter nato intenziven sekundarni strah za izid zdravljenja v obdobju dveh let do zaključka zdravljenja 21. 12. 2021. Za strah je odmerilo odškodnino v višini 5.300,00 EUR (približno tri povprečne plače), ki ni pretirana.

18.Zmanjšanje življenjskih aktivnosti je tožnik uveljavljal na vseh življenjskih področjih; v tožbi je zatrjeval, da ne zmore več opravljati nobenih opravil okoli hiše (vikenda), popolnoma je opustil rekreacijske dejavnosti, s težavo dalj časa sedi, kar mu onemogoča udeležbo v dejavnostih, ki zahtevajo sedenje, trajne bolečine v kolenu mu preprečujejo tudi lažje fizične napore. Navedb, da zaradi vstavljene žilne opornice ne sme dvigovati težjih bremen, ni podal (nedovoljene pritožbene novote), tudi ne v pripravljalnih vlogah z dne 27. 11. 2024, 2. 12. 2024 in 22. 5. 2022, s katerimi se je opredeljeval do izvedenskega mnenja oziroma njegove dopolnitve.

19.Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo iz izvedenskega mnenja, zdravljenje poškodbe trebušne aorte pri tožniku ni pustilo trajnih funkcionalnih ali anatomskih posledic, kot to velja za poškodbo kolena; pri tožniku se s tem povezana blaga okvara pojavlja v treh kategorijah: gibanje (blaga okrnjenost funkcioniranja pri vstajanju iz sedečega v stoječ položaj, počepanju, poklekanju in rotacijskih gibih z levim kolenom), življenje doma in glavna področja življenja (blaga okrnjenost funkcioniranja, saj v posledici škodnega dogodka občasno čuti bolečine v levem kolenu ob izvajanju pridobitnega dela in pri opravilih v domačem okolju, ki zahtevajo vstajanje iz sedečega v stoječ položaj, počepanje, poklekanje in rotacijske gibe z levim kolenom), medtem ko gre na ostalih področjih za zanemarljivo zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Ocenjeno skupno trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi posledic škodnega dogodka je zanemarljivo do blago (do 5 odstotkov). Upoštevaje navedene ugotovitve sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo tožnikovi izpovedi, da "ne more ničesar opraviti in nič delati". Tožniku je za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti utemeljeno priznalo odškodnino v višini 5.300,00 EUR (približno tri plače), pri čemer pravilno ni upoštevalo prognoze posledic škodnega dogodka, ki jo izpostavlja v pritožbi, saj gre za prihodnja negotova dejstva, kot je pravilno utemeljilo v izpodbijani sodbi.

20.Tožnik se neutemeljeno sklicuje na sodno prakso v neprimerljivih zadevah, v katerih je bila priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini približno 50 oziroma 51 povprečnih plač. V zadevah odmera nepremoženjske škode 6498157 (sodba II Ips 843/2009 z dne 9. 5. 2013) je oškodovanec pretrpel hujše nevšečnosti med zdravljenjem kot tožnik (zahteven operativni poseg na srcu, štiri dni v intenzivni negi), njegovo zmanjšanje življenjskih aktivnosti je neprimerljivo (35-odstotno zaradi vstavljene žilne proteze in zaklopke; nespecifične motnje vida, izguba orientacije v prostoru, vrtoglavica; zaradi težav s srcem je nesposoben za težja dela; ima večjo ogroženost zaradi krvavitev, saj bo moral vse življenje jemati zdravila proti strjevanju krvi; hitro se utrudi, zato je omejen pri vožnji avtomobila, pri hoji; imeti mora nizek pritisk, zato se mu ob spremembah vremena vrti), enako velja za zadevo 6498091 (sodba II Ips 355/2009 z dne 21. 3. 2013; 30-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti; oškodovanec ne more več smučati, hoditi na daljše sprehode, hoditi po stopnicah in na fitnes, sedeti dalj časa, težko dviguje in prenaša težja bremena, ne more več voziti avtomobila, si zavezati čevljev, rahlo šepa), v kateri je bila zaradi tako imenovane slonove noge prisojena še odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti.

21.Ker niso podani razlogi, ki jih uveljavljata tožnik in toženka v pritožbi, in tudi ne razlogi, na katere pazi na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

22.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP (načelo uspeha) in prvim odstavkom 155. člena ZPP (priznanje za pravdo potrebnih stroškov). Stranki, ker s pritožbama nista uspeli, sami krijeta vsaka svoje stroške pritožb, toženka pa je dolžna tožniku plačati utemeljeno priglašene stroške odgovora na pritožbo v višini 750 točk po Odvetniški tarifi (OT) glede na vrednost z njene strani izpodbijanega dela sodbe, kar skupaj z materialnimi stroški in davkom na dodatno vrednost znaša 559,98 EUR.