17. 9. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Marije Pipuš, Slovenske Konjice, ki jo zastopa Peter Prus Pipuš, odvetnik v Ljubljani, na seji 17. septembra 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e, 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 35/11, 52/11 – popr., 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13 in 96/13) ter 4., 7., 12., 13., 14., 32. in 39. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Uradni list RS, št. 72/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija v izreku tega sklepa navedene določbe Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-1)[1] in Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (v nadaljevanju ZPSVIKOB). Predlaga zadržanje njihovega izvrševanja. Navaja, da so v neskladju z 2., 3.a, 14., 22., 23., 25., 33., 67., 120. in 155. členom Ustave ter s 5. in 6. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

2.Za veljavne predpise velja, da lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti.

3.Členi 261a, 261b, 261c, 261d, 261e in 347 ZBan-1 več ne veljajo.[2] Pobudnico je razumeti, da zatrjuje, da niso odpravljene posledice njihove protiustavnosti (ki naj bi se zanjo kazale v izbrisu njenih finančnih instrumentov brez nadomestila). Čeprav je v podobnem položaju v zadevi št. U-I-295/13 Ustavno sodišče vsebinsko obravnavalo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih členov,[3] po izdaji navedene odločbe Ustavnega sodišča to ni več mogoče. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 sprejelo stališče, da omejenost sodnega varstva imetnikov izbrisanih in konvertiranih kvalificiranih pravic na pravico do odškodnine (350.a člen ZBan-1) sama po sebi ni v neskladju s pravico iz prvega odstavka 23. člena Ustave.[4] Pobudnica ima to odškodninsko pot na voljo (in jo lahko tudi izpodbija s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti, če meni, da je neučinkovita). Tudi zato pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti zakonske podlage za ukrepe prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti, ki ne velja in se ne uporablja več. S tem namreč teži k temu, da bi dosegla "nekaj več", kot ji daje samo odškodninsko varstvo: odpravo učinkov že opravljenega izbrisa njenih finančnih instrumentov. Ustava ji te pravice ne daje. Zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 261.a, 261.b, 261.c, 261.d, 261.e in 347. člena ZBan-1 zavrglo.

4.Izpodbijani členi ZPSVIKOB urejajo nekatera posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov omogoča sodno varstvo, dostop do dokumentov in podatkov, ki jih je Banka Slovenije upoštevala ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa, ter pogoje izplačila t. i. pavšalnega nadomestila. Te zakonske določbe veljajo. Člen 350a ZBan-1, ki je urejal odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov, sicer – tako kot preostanek ZBan-1 – ne velja več. Po presoji Ustavnega sodišča pa je ZPSVIKOB zapovedal njegovo nadaljnjo uporabo. ZPSVIKOB namreč na več mestih odkazuje na 350.a člen ZBan-1[5] na način, iz katerega je mogoče sklepati, da se tudi v odškodninskih pravdah po ZPSVIKOB upoštevajo merila za odškodninsko odgovornost Banke Slovenije iz 350.a člena ZBan-1.

5.Ustavno sodišče, ne da bi se v tem sklepu opredeljevalo do problematike morebitne zahteve po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008, Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2), ugotavlja, da pobudnica ni izkazala, da 350.a člen ZBan-1 in izpodbijane določbe ZPSVIKOB kakorkoli vplivajo na njen pravni položaj. Pobudnica namreč ni z nobenim dokazilom izkazala zatrjevanega imetništva kvalificiranih obveznosti na dan učinkovanja odločb Banke Slovenije o izbrisu.[6] Ker pobudnica ni izkazala, da bi odločitev o protiustavnosti 350.a člena ZBan-1 in izpodbijanih določb ZPSVIKOB izboljšala njen pravni položaj, je Ustavno sodišče zaradi odsotnosti pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih določb njeno pobudo tudi v tem delu zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodnika dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Katja Šugman Stubbs in Marko Šorli. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju v tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Pobudnica sicer izrecno navaja, da izpodbija 15., 32. in 37. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 96/13 – v nadaljevanju ZBan-1L). Vendar so z navedenimi členi ZBan-1L v ZBan-1 bili dodani novi zakonski členi (oziroma je bilo besedilo 347. člena ZBan-1 spremenjeno), ki so našteti v izreku tega sklepa.

[2]Glej 63. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 (Uradni list RS, št. 71/16, in OdlUS XXI, 28) ter 48. člen ZPSVIKOB.

[3]V 63. točki obrazložitve odločbe št. U-I-295/13 je Ustavno sodišče pojasnilo, da "je očitno, da posledica, ki jo štejejo vlagatelji za protiustavno (izbris kvalificiranih pravic brez nadomestila), ni bila odpravljena, pravno varstvo, ki je imetnikom kvalificiranih pravic na voljo za njeno morebitno odpravo, pa vlagatelji štejejo za protiustavno".

[4]Glej 121. in 122. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13.

[5]Četrta alineja 1. člena, prvi in tretji odstavek 3. člena, prvi odstavek 25. člena, 27. člen in prvi odstavek 29. člena ZPSVIKOB.

[6]Primerjaj s sklepom Ustavnega sodišča št. U-I-472/19 z dne 5. 3. 2020.