Up-600/02 - 9

5. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., B. B. iz Z. in C. C. iz V., ki jih zastopa Odvetniška družba Č., D. in drugi, d.n.o., o.p., U., na seji senata dne 23. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 50/2002 z dne 11. 6. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je revizijo pritožnic zoper pravnomočno sodbo Višjega sodišča, s katero je bil zavrnjen njihov tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov o razvrstitvi v plačilni razred, zavrglo kot prepozno. Ugotovilo je, da je bila sodba Višjega sodišča pooblaščencu pritožnic vročena dne 7. 11. 2001, revizija pa je bila vložena dne 10. 12. 2001, torej po preteku zakonitega 30 dnevnega roka za njeno vložitev.

2.Zoper sklep Vrhovnega sodišča vlagajo pritožnice ustavno pritožbo. Zatrjujejo, da so revizijo vložile dne 7. 12. 2001, torej v okviru zakonskega roka. To naj bi izhajalo iz popisa oddanih pošiljk njihovih pooblaščencev z dne 7. 12. 2001 in iz poizvednice pri pošti. Ob tem menijo, da gre vložitev revizije na Vrhovno in ne na prvostopenjsko sodišče šteti za pomoto.

Zatrjujejo kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave.

B.

3.Očitek o kršitvi 23. člena Ustave je neutemeljen. Omenjena ustavna pravica vsakomur zagotavlja, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu odloča sodišče. Sodno varstvo v tej zadevi je bilo pritožnicam zagotovljeno. Pravice do vložitve revizije pa Ustave ne zagotavlja. Z izdajo sklepa o zavrženju revizije zato pritožnicam ni mogla biti kršena omenjena ustavna pravica.

4.Očitek pritožnic, da je Vrhovno sodišče nepravilno zavrglo revizijo bi lahko bil relevanten z vidika 22. člena Ustave. Ta določba Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic, namreč Ustavnemu sodišču omogoča, da izpodbijano sodno odločbo preizkusi tudi z vidika, ali je tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno in kot takšno v neskladju z omenjeno ustavno pravico. Vendar pa izpodbijanemu sklepu tega ni mogoče očitati. Izpodbijani sklep temelji na stališču, da je vloga, ki je vezana na rok, vložena pravočasno, če je pred iztekom roka izročena pristojnemu sodišču (prvi odstavek 113. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77). Odločilna po stališču Vrhovnega sodišča je torej pravočasna vložitev revizije na pristojno sodišče. Kot navajajo same pritožnice, je bila sporna revizija zadnji dan roka namesto na pristojno prvostopenjsko sodišče pomotoma vložena na Vrhovno sodišče. ZPP77 v sedmem odstavku 113. člena sicer določa, da je vlogo, ki je bila vezana na rok, in je bila izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, k pristojnemu sodišču pa je prispela po izteku roka, šteti za pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti ali očitni pomoti vložnika (sedmi odstavek 113. člena ZPP77). Vendar pa ob ugotovitvi Vrhovnega sodišča, da so bile pritožnice zastopane po pooblaščencu, njegovi odločitvi o zavrženju revizije ni mogoče očitati samovoljnosti.

5.Ker torej v obravnavani zadevi očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožnice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan