Jedro

Določbo 14. člena Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, ki omogoča "zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbo", je skladno z zakonom in Ustavo mogoče uporabljati le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je s sklepom o financiranju izbranega izvajalca letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji v letu 2012 št. 6712-4/2011/281 z dne 6. 6. 2012 odločilo o prijavi tožeče stranke na Javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin ter razvojnih in strokovnih nalog letnega programa športa na državni ravni v Republiki Sloveniji v letu 2012 (Uradni list RS, št. 97/11, v nadaljevanju Javni razpis). S sklepom št. 6712-4/2011/445 z dne 6. 7. 2012 je, v zvezi z zahtevkom tožeče stranke za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbo, sklep z dne 6. 6. 2012 razveljavilo in ponovno odločilo o izboru. Pri tem je odločilo, da se tožeči stranki sofinancirajo programi v skupni višini 45.336,00 EUR in sicer: „Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez“ v višini 16.029,00 EUR, „Mednarodna dejavnost nacionalnih panožnih športnih zvez – članarina v evropski in svetovni zvezi“ v višini 7.360,00 EUR, „Priprave in nastopi reprezentanc, vrhunskih športnikov, na evropskih in svetovnih prvenstvih - avtomobilizem - rally“ v višini 16.604,00 EUR in „Priprave in nastopi reprezentanc, vrhunskih športnikov, na evropskih in svetovnih prvenstvih – avtomobilizem - gorsko hitrostni“ v višini 5.343,00 EUR. Predlog tožeče stranke, ki za posamezni program dodeljeni znesek presega, je zavrnilo, v celoti pa je zavrnilo predlog za sofinanciranje programov „Priprave in nastop mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih – avtomobilizem – rally“, „Priprave in nastopi mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih – avtomobilizem – gorsko hitrostni“ in „Mednarodna dejavnost nacionalnih panožnih športnih zvez – udeležba delegata na zasedanjih evropske in svetovne zveze“.

Iz obrazložitve sledi, da je tožeča stranka na podlagi Pravilnika o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni (Uradni list RS, št. 6/07 do 36/11, v nadaljevanju Pravilnik) uvrščena v skupino A (23. člen), v 5. razred razširjenosti (prvi odstavek 25. in 26. člen), za kar ji pripada 0 točk, v 3. razred mednarodne razširjenosti (drugi odstavek 25. člena in 27. člen), za kar ji pripada 500 točk in v 4. razred uspešnosti (tretji odstavek 25. člena in 28. člen), za kar ji pripada 500 točk. Na podlagi 29. člena Pravilnika se na podlagi razvrstitve v razrede v skladu s 24. do 28. členom določi pripadajoče število točk iz preglednice iz prvega odstavka 29. člena. Na tej podlagi ji pripada: za uvrstitev v 5. razred razširjenosti 1 točka, za uvrstitev v 3. razred mednarodne uspešnosti 3 točke in za uvrstitev v 3. razred uspešnosti 4 točke, skupaj 8 točk, iz česar izhaja, da se skladno z drugim odstavkom 29. člena Pravilnika uvrsti v 4. razred nacionalnih panožnih športnih zvez.

Športna panoga avtomobilizem – rally se skladno s 33. členom Pravilnika uvrsti v 4. razred športnih panog, športna panoga avtomobilizem – gorsko hitrostni pa v 5. razred športnih panog.

Iz obrazložitve nadalje sledi, da je Strokovni svet za šport na seji 14. in 15. 5. 2012 na podlagi drugega odstavka 30. člena Pravilnika tožečo stranko uvrstil višje, kot je bila uvrščena v skladu z merili iz 24. do 28. člena Pravilnika, in sicer v 3. razred zvez.

Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez in dejavnosti vrhunskega športa ter dejavnosti športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi za reprezentanco, se po 20. členu Pravilnika vrednoti na podlagi točkovnega sistema in ob upoštevanju vrednosti točke, ki jo skladno s tem členom določi ministrstvo in po sklepu št. 6712-4/2011/239 z dne 1. 6. 2012 znaša 7,36 EUR. Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez se sofinancira na podlagi seštevka točk iz 26., 27., 28. in 31. člena Pravilnika. Ta za tožečo stranko znaša 1000 točk in bi bila tožeča stranka za delovanje NPŠZ na tej podlagi upravičena do sofinanciranja v višini 7.360 EUR (1000 točk x 7.36 EUR).

Ob upoštevanju 35., 36. in 37. člena v zvezi z 19. in 20. členom Pravilnika bi bila tožeča stranka upravičena do sofinanciranja v panogi avtomobilizem - rally v višini 22.080 EUR (3000 točk x 7,36 EUR) in v panogi avtomobilizem – gorsko hitrostni v višini 3.680 EUR (500 točk x 7,36 EUR).

Ob upoštevanju zmanjšanja obsega sredstev v letnem programu športa za dejavnost „Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez“ in „Dejavnost vrhunskega športa ter dejavnost športne vzgoje otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport – programi reprezentanc“ za 2,77 %, je tožeča stranka glede na določbe drugega in četrtega odstavka 21. člena Pravilnika za „Delovanje nacionalnih panožnih športnih zvez“ v letu 2012 upravičena do sofinanciranja v skupni višini 16.029 EUR (0,7723 lanskoletnega zneska, ki je znašal 20.755,00 EUR).

V skladu z drugim odstavkom 36. člena Pravilnika se posamezni panogi sofinancira dejavnost priprav na evropska in svetovna prvenstva glede na število športnikov svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda. Glede na določbe drugega in četrtega odstavka 21. člena Pravilnika se tožeči stranki, ob upoštevanju števila kategoriziranih športnikov sofinancirajo „Priprave in nastopi reprezentanc, vrhunskih športnikov, na evropskih in svetovnih prvenstvih v športni panogi avtomobilizem rally“ v višini 16.604,00 EUR (lanskoletni znesek 13.837,00 EUR povečan za 20%) in „Priprave in nastopi reprezentanc, vrhunskih športnikov, na evropskih in svetovnih prvenstvih v športni panogi avtomobilizem – gorsko hitrostni“ v višini 5.343,00 EUR (0,7723 lanskoletnega zneska, ki je znašal 6.918,00 EUR).

Na podlagi 89. člena Pravilnika je tožeča stranka upravičena tudi do sofinanciranja „Mednarodne dejavnosti nacionalnih panožnih športnih zvez – članarina v evropski in svetovni zvezi“ v višini 7.360 EUR (1000 točk x 7,36 EUR).

Tožeča stranka je iz navedenih razlogov upravičena do sofinanciranja programov v navedeni višini, zato se predlog za sofinanciranje, ki odobrene zneske presega, zavrne.

V celoti pa se zavrne predlog za sofinanciranje programa „Priprav in nastopov mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih – avtomobilizem - rally“ in programa „Priprav in nastopov mlajših in mladinskih reprezentanc na evropskih in svetovnih prvenstvih- avtomobilizem – gorsko hitrostni“, ki se na podlagi s 35. in 37. člena Pravilnika ne sofinancirata. Športni panogi sta razvrščeni v 5. razred športnih panog in zato do sofinanciranja na tej podlagi nista upravičeni. Ker v obeh panogah ni športnika perspektivnega razreda, tudi ni podlage za sofinanciranje na podlagi 36. člena Pravilnika.

Zavrne se tudi predlog za sofinanciranje programa „Mednarodna dejavnost nacionalnih panožnih športnih zvez – udeležba delegata na uradnih zasedanjih evropske in svetovne športne zveze“. Finančna sredstva zanj so bila v Letnem programu športa za leto 2012 sicer zagotovljena, se pa zaradi uskladitve z Rebalansom proračuna Republike Slovenije za leto 2012 navedeni program za leto 2012 ne sofinancira. Programa pa tudi sicer ne bi bilo mogoče sofinancirati, saj tožeča stranka prijavlja stroške za udeležbo na zasedanju mednarodne športne zveze v decembru 2011, kar je izven obdobja sofinanciranja (2012).

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu, ker meni, da sta izpodbijana sklepa vsebinsko napačna, materialno pravno nezakonita in izdana v postopku, v katerem so bile storjene absolutne bistvene kršitve pravil postopka.

Sklep z dne 6. 6. 2012 je nezakonit, ker z njim ni odločeno o vseh zahtevkih tožeče stranke, njegova obrazložitev pa je pomanjkljiva. Sklep z dne 6. 7. 2012 je delno nezakonit, ker je tožena stranka na podlagi pravnega sredstva - zahtevka za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru, ki ga v nasprotju z Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in Zakonom o športu (v nadaljevanju ZSpo) določa Pravilnik, nezakonito razveljavila sklep z dne 6. 6. 2012. Sklep je obrazložen pomanjkljivo, razlogi odločitve pa so medsebojno neskladni, kar onemogoča preizkus odločbe in predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP in kršitev 22. člena Ustave. Očitno razhajanje je npr. v razlogih v točki d) in l) obrazložitve. Iz prve sledi (napačna) uvrstitev tožeče stranke v 4. razred, iz druge pa (pravilna) uvrstitev v 3. razred nacionalnih panožnih zvez. Sklepa sta izdana na podlagi Sklepa o sofinanciranju izbranih izvajalcev letnega programa športa na državni ravni v letu 2012, št. 6712-4/2011/240 z dne 1. 6. 2012, ki tožeči stranki ni bil vročen in ji njegova vsebina ni poznana. S tem je kršeno načelo zaslišanja stranke in pravice, ki izhajajo iz 22. člena Ustave. Tožeča stranka tudi ni bila seznanjena s predlogom sofinanciranja, ki ga je pripravila komisija in s točkovanjem oziroma vrednotenjem programov, ki jih je prijavila. Ker se odločitev opira na predlog komisije, bi ta tožeči stranki moral biti vročen v izjavo pred odločitvijo. Očitana kršitev ni sanirana z možnostjo vložitve zahtevka za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbe, torej s pravnim sredstvom vprašljive zakonitosti in ustavnosti. Stališče, ki ga o tem vprašanju zavzame tožena stranka, je hkrati v popolnem nasprotju z določbami ZUP-a. Pravilnik je po mnenju tožeče stranke arbitraren, nejasen in v nasprotju z ZSpo, saj zakon ne daje podlage za razvrščanje nacionalnih panožnih športnih zvez v skupine in razrede, hkrati pa tudi nima podlage za podeljevanje pooblastil Strokovnemu svetu RS za šport. Tudi sicer je Pravilnik nepregleden, nekonsistenten in nerazumljiv. Poleg tega je zasnovan tako, da so merila v posameznem letu odvisna od števila prijavljenih izvajalcev, kar posameznemu izvajalcu onemogoča vnaprejšnje poznavanje pravnega položaja in s tem ustrezno uravnavanje ravnanj. Ker je položaj posameznega izvajalca odvisen od drugih izvajalcev (števila prijavljenih) bi morala tožena stranka vsem izvajalcem zagotoviti seznanitev z vlogami vseh drugih prijaviteljev, česar ji Pravilnik ne nalaga. Merila za odločanje Strokovnega sveta (npr. na podlagi 30. in 34. člena Pravilnika) niso določena. Odloča torej arbitrarno in neenako. Očitno je, da Pravilnik ni skladen z načelom jasnosti in določnosti predpisov in torej z načelom pravne države iz 2. člena Ustave.

Iz obeh izpodbijanih sklepov sledi, da temeljita na Pravilniku, ki je veljal pred 25. 5. 2012, ko je skladno s 101. členom Pravilnika začel veljati novi Pravilnik (Uradni list RS, št. 38/2012) in torej na Pravilniku, ki ni veljal v času odločanja. Ob uporabi pravega Pravilnika bi tožeča stranka zbrala znatno večje število točk. Na njegovi podlagi bi bila uvrščena v 3. razred športnih zvez, športna panoga rally pa v 3. razred športnih panog. Ob takšni razvrstitvi pa bi bila tožeča stranka upravičena do sofinanciranja vrhunskega športa in dejavnosti vzgoje otrok in mladine za to športno panogo. Uporaba predpisa, ki v času odločanja ni več veljal, je torej povzročila, da je znesek sofinanciranja bistveno nižji od tistega, do katerega je tožnik upravičen.

Bistveno pomanjkljiva in notranje neskladna obrazložitev izpodbijanih sklepov tožeči stranki onemogoča podati obsežnejše vsebinske navedbe. Na vsebinsko nepravilnost odločitve pa kaže primerjava z odločitvami o sofinanciranju v preteklih letih (2008, 2009 in 2010), ko je bilo sofinanciranje programov mladinske reprezentance na področju rally-a tožeči stranki odobreno, ker je izpolnjevala pogoje po Pravilniku, ki je tedaj veljal in torej po Pravilniku, na katerega se (sicer nezakonito) opira tudi izpodbijana odločitev. Skladno s Pravilnikom, ki je veljal v času odločanja, pa je športna panoga rally uvrščena v tretji razred športnih panog.

Na tej podlagi tožeča stranka sodišču predlaga, da postopek združi s postopkom, katerega predmet odločanja je sklep o sofinanciranju za leto 2011 ( I U 919/2012) in v zadevi odloči tako, da izpodbijana sklepa odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka, ki ga določi sodišče, do plačila.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrženje tožbe zoper sklep z dne 6. 6. 2012. Ta je bil v celoti razveljavljen s sklepom z dne 6. 7. 2012, pred vložitvijo tožbe, in zato tožeča stranka po mnenju tožene stranke nima pravnega interesa za njegovo odpravo. V zvezi z ugovorom nezakonite razveljavitve prvega sklepa poudari, da je bil sklep z dne 6. 7. 2012 izdan na podlagi 14. člena Pravilnika o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (v nadaljevanju Pravilnik o postopku) in skladno s stališči sodne prakse o pravni naravi zahtevka za preveritev utemeljenosti sklepa oziroma pritožbe (sodbi I U 708/2010 in I U 1456/2009). Očitek, da si obrazložitev sklepov medsebojno nasprotuje, je neutemeljen. Razporeditev zvez v razrede je podrobno obrazložena. Na podlagi izračuna v skladu z veljavnimi merili je tožeča stranka v četrtem razredu nacionalnih panožnih športnih zvez. Na podlagi sklepa Strokovnega sveta za šport Republike Slovenije je bila tožeča stranka razporejena iz četrtega razreda športnih zvez, kamor po izračunu sodi, v tretji razred športnih zvez. Ta razporeditev ima praktični pomen ravno v tem, da se za področje mednarodne dejavnosti sofinancira vse zveze, uvrščene v prve tri razrede zvez in je na tej podlagi sprejeta tudi pravilna odločitev o sofinanciranju mednarodne dejavnosti nacionalnih panožnih športnih zvez – članarina v evropski in svetovni zvezi.

Očitek v zvezi s sklepom št. 6712-4/2011/240 z dne 1. 6. 2012 tožena stranka zavrača kot neutemeljen. Gre za sklep ministra o sofinanciranju izbranih izvajalcev letnega programa športa na državni ravni, s katerim je odločil o sofinanciranju vseh 18 razpisanih področij, s čimer je bilo izbrano skupaj 284 programov in področij ter 107 izbranih prijaviteljev. S tem generalnim sklepom je bilo razdeljenih skupaj 7.511.002,00 EUR. Minister je sklep sprejel na podlagi predloga strokovne komisije v skladu z 10. členom Pravilnika, na njegovi podlagi pa so bili vsem prijaviteljem izdani posamezni, individualni sklepi, s katerimi so bili v skladu z 11. členom Pravilnika obveščeni o odločitvi. Ti sklepi so ustrezno obrazloženi. Prijavitelji so bili torej obveščeni o vseh dejstvih, pomembnih za odločitev in so imeli, pred dokončnostjo sklepa, na podlagi 14. člena Pravilnika možnost zahtevati od tožene stranke, da svojo odločitev še enkrat preveri, kar je tožeča stranka tudi storila.

Glede očitanih kršitev materialnega prava tožena stranka poudari, da je bil Pravilnik sprejet na podlagi ZSpo, ki daje podlago za razdelitev športnih panog v skupine in razrede glede na razširjenost ter uspešnost. Ravno ta zakonska določba je natančno in brez najmanjše možnosti arbitriranja razdelana v 22. do 31. členu Pravilnika. Uporaba teh meril je natančno obrazložena tudi v izpodbijanem sklepu. Merila za delitev sredstev so v Pravilniku določena tako, da je višina sredstev, ki jih lahko prejme posamezni izvajalec odvisna od števila kandidatov in seveda tudi od merljivih in primerljivih parametrov (razširjenost in uspešnost), saj je ravno v tem smisel vrednotenja posameznih prijaviteljev na javnem razpisu ter osnova za določanje višine sofinanciranja na podlagi objektivnih kvalitativnih podatkov o uspešnosti in razširjenosti. Strokovni svet Republike Slovenije lahko odloča o razvrstitvi posameznih športnih panog in zvez v razrede (30. in 34. člen Pravilnika) v skladu z merilom nacionalnega pomena športa. Tožbena trditev, da merilo ni določeno, tako ni utemeljena. Ravno nasprotno, merilo omogoča zagotavljanje kontinuiranega razvoja posameznih športnih panog tudi v letih, ko posamezna panoga ni rezultatsko uspešna (ali izjemno uspešna) na tekmovanjih in preprečuje neutemeljen izjemen enoleten upad ali povečanje sofinanciranja. Pri odločanju je bil pravilno uporabljen Pravilnik, ki je veljal v času objave Javnega razpisa. Tudi po Pravilniku, na katerega se sklicuje tožeča stranka, se postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo v skladu s prej veljavnim Pravilnikom (100. člen). V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na razvrstitev tožeče stranke in panoge avtomobilizem - rally tožena stranka ponovno predstavi dejanske podatke, ki so bili podlaga za razvrstitev.

Obrazložitev izpodbijanega sklepa pa je po mnenju tožene stranke tudi skladna z 214. členom ZUP.

Tožena stranka dalje nasprotuje predlogu za združitev postopkov, ker pogoji zanj niso izpolnjeni. Sodišču predlaga, da tožbo zoper sklep z dne 6. 6. 2012 zavrže, v ostalem pa tožbo kot neutemeljeno zavrne, oziroma podrejeno, da tožbo v celoti zavrne.

Pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe zoper sklep z dne 6. 6. 2012 je po presoji sodišča izkazan, ker tožeča stranka s tožbo zoper sklep z dne 6. 7. 2012 predlaga (tudi) odpravo odločitve o njegovi razveljavitvi.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 14. člena Pravilnika o načinu in postopku sofinanciranja izvajalcev letnega programa športa (v nadaljevanju Pravilnik o načinu in postopku) lahko vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbo, v roku 8 dni od prejema sklepa. V zahtevku mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevaje vlog. Ministrstvo je dolžno pritožbo obravnavati, preveriti njene navedbe in v roku 15 dni ponovno odločiti s sklepom o izboru. S sklepom lahko spremeni svojo prejšnjo odločitev. Sklep o izboru izvajalca in sofinanciranju letnega programa je s tem dokončen.

Tožbeni očitek neskladnosti navedene določbe Pravilnika o postopku z določbami ZUP in ZSpo je po presoji sodišča neutemeljen. Po drugem odstavku 230. člena ZUP, ki se v obravnavani zadevi uporablja, ker gre za javno pravno stvar, je zoper odločbo, ki jo izda na prvi stopnji ministrstvo, pritožba dovoljena samo takrat, kadar je to z zakonom določeno. Z ZSpo ni določeno, da je v zadevah sofinanciranja dovoljena pritožba in zato enako velja tudi za odločanje o sofinanciranju v obravnavani zadevi. Ker je pritožba mogoča le, če jo določa zakon, določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča, saj morajo biti podzakonski predpisi v skladu z zakonom (tretji odstavek 153. člena Ustave). Vendar pa po presoji sodišča Pravilnik o postopku v navedena načela ne posega. Določbo 14. člena, ki omogoča „zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbo“, je namreč skladno z zakonom in Ustavo mogoče uporabljati le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP zahteva, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Po tretjem odstavku 9. člena ZUP pa organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ta možnost ni bila dana. Izpodbijani sklep je ob upoštevanju navedenega obravnavati kot odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.

Iz razlogov, ki jih v izpodbijanem sklepu in ponovno v svojem odgovoru na tožbo navaja tožena stranka, sodišče tudi ne najde bistvene kršitve pravil postopka, ker tožeča stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila seznanjena tudi s predlogom komisije in (generalnim) sklepom ministra z dne 1. 6. 2012. Dejanska podlaga odločitve je v izpodbijanem sklepu v celoti navedena. Tožeča stranka ji v tožbi ne ugovarja in je torej nesporna. Dejanska podlaga odločitve bi torej ne bila drugačna tudi, kolikor bi bila tožeča stranka s predlogom in zbirno odločitvijo seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe. V čem naj bi navedena kršitev vplivala na sprejeto odločitev, pa tožeča stranka tudi ne pojasni.

Izpodbijani sklep je po presoji sodišča obrazložen tako v dejanskem kot tudi pravnem pogledu. V zvezi z zatrjevano neskladnostjo razlogov sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka skladno s preglednicama iz prvega in drugega odstavka 29. člena pravilno uvrščena v 4. razred nacionalnih panožnih športnih zvez - točka d) obrazložitve, in da jo je strokovni svet RS za šport na podlagi drugega odstavka 30. člena Pravilnika uvrstil višje, iz 4. v 3. razred zvez, in ne kot je to očitno pomotno navedeno v točki f) obrazložitve, iz 5. v 4. razred. V točki l) je upoštevana pravilna razvrstitev tožeče stranke v 3. razred nacionalnih panožnih športnih zvez, kar je tudi podlaga za sofinanciranje plačila članarine v evropski in svetovni zvezi. Neskladnosti razlogov sodišče po navedenem ne najde, napaka v točki f) obrazložitve pa po ugotovitvi sodišča na odločitev ni imela vpliva.

Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da so s Pravilnikom prekoračena zakonska pooblastila. Predmet urejanja je izbira izvajalcev in delitev razpisanih sredstev. Tega cilja pa zgolj z razvrščanjem športnih panog po mnenju sodišča ni mogoče doseči. Določbe Pravilnika omogočajo preizkus pravilnost izpodbijane odločitve, kar ne potrjuje utemeljenosti (sicer pavšalnega očitka) o njegovi nepreglednosti, nekonsistentnosti in nerazumljivosti. Glede na predmet urejanja je višina sofinanciranja nujno odvisna tudi od števila prijavljenih izvajalcev in razpoložljivih sredstev. Stališče tožeče stranke, da bi morala biti z vsemi prijavami seznanjena vnaprej, ker bi le tako lahko uravnavala svoja ravnanja, je neutemeljeno in hkrati nelogično, saj je število prijavljenih poznano šele s potekom roka za prijave.

Ugovor napačne uporabe materialnega prava – Pravilnika, ki v času izdaje odločbe ni več veljal, je neutemeljen. Po 100. členu Pravilnika (38/2012) se namreč postopki, začeti pred njegovo uveljavitvijo, končajo v skladu s prej veljavnim Pravilnikom. Iz navedenega razloga sodišče kot pravno nerelevantne zavrača tožbene navedbe, ki se nanašajo na uvrstitev tožeče stranke in na razvrstitev športnih panog po novem Pravilniku.

Čeprav je izpodbijani sklep, kot že navedeno, ustrezno obrazložen, tožeča stranka vsebinskih razlogov, ki bi narekovali njegovo odpravo, ne navaja. Dejstvo, da je bil njen program mladinske reprezentance na področju rally-a v preteklih letih sofinanciran, pa ne dokazuje nepravilnosti izpodbijanega sklepa, ki temelji na neprerekanih dejanskih podatkih, ki se nanašajo na leto sofinanciranja (2012).

Tožbenemu predlogu za združitev postopkov sodišče ni sledilo. Sodišče lahko na podlagi 42. člena ZUS-1 združi postopke le, kolikor gre za postopke o istem predmetu, torej postopke, katerih predmet presoje je isti upravni akt. Ker je torej po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno. O stroških postopka je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

V zadevi je bilo odločeno na seji, ker o dejanski podlagi odločitve med strankama ni spora.