Jedro

Zloraba položaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega dejanja ne opravi v interesu organizacije oziroma delodajalca, pač pa v svojem interesu oziroma za svojo korist.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Ljubljani je z odločbo S ... ugodilo zahtevku ... tako, da je razveljavilo sklep disciplinske komisije pravnega prednika sedanje tožene stranke z dne 9.11.1981 in sklep zbora delavcev z dne 27.1.1982, s katerima ji je bila zaradi ponovne hujše kršitve delovne obveznosti preklicana pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanje delovnega razmerja, izrečena dne 14.5.1981. Sodišče je ugotovilo, da tožnici očitana kršitev delovnih obveznosti, storjena z zlorabo položaja, ni tako huda, da bi se lahko izrekel najstrožji disciplinski ukrep. V posledici razveljavitve disciplinskih sklepov je sodišče naložilo toženi stranki, da sprejme tožnico nazaj na dela oziroma naloge administrativne delavke - tajnice in ji povrne stroške postopka.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo prvostopno odločitev tako, da je tožničin zahtevek zavrnilo kot neutemeljen. Ugotovilo je, da je tožnica s tem, ko je skrivaj, brez vednosti direktorja vzela iz njegove dokumentacije dva dopisa, ju fotokopirala in razdelila delavcem tožene stranke, storila hujšo kršitev delovne obveznosti iz 7. točke 166. člena pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke (zloraba položaja). Ker se po določbi drugega odstavka 198. člena v času izdane izpodbijane odločbe veljavnega zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 - v nadaljevanju ZZD) oziroma drugega odstavka 158. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77, 30/78, 27/82, 11/83) pogojno odložena izvršitev izrečenega ukrepa lahko prekliče, če stori delavec v pogojni dobi hujšo kršitev delovne obveznosti, je imela tožena stranka, po zaključku pritožbenega sodišča, zakonito podlago za sprejeto disciplinsko odločitev.

Tožnica je na podlagi določbe 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19-780/94) vložila proti odločbi sodišča druge stopnje revizijo, s katero uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji očita drugostopnemu sodišču, da je sprejelo drugačno pravno kvalifikacijo tožnici očitanega dejanja kot disciplinski organi tožene stranke. Le-ti naj bi jo spoznali za odgovorno prekoračitve pristojnosti, drugostopno sodišče pa je v njenem dejanju spoznalo znake hujše kršitve delovne obveznosti zlorabe položaja (7. točka 166. člena pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke). Po mnenju revidentke bi se storitev kršitve prekoračitve pooblastil tožnici lahko očitala le v primeru, če bi neupravičeno vzela in fotokopirala zasebno pošto direktorja. Ker pa je revidentka v obravnavanem primeru vzela, fotokopirala in poslala članom komisije za delovna razmerja uradno pisanje, s tem ni mogla prekoračiti svojih pooblastil tajnice, zato njeno ravnanje ne more biti disciplinsko sankcionirano. Pritožbeno sodišče je s tem, da je vzdržalo v veljavi odločitev disciplinskih organov, zmotno uporabila materialno pravo, zato predlaga, da se drugostopna odločba spremeni tako, da se pritožba tožene stranke zoper odločbo sodišča prve stopnje kot neutemeljena zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94 - v nadaljevanju ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, kot pravni naslednici ..., ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma opozarja na 3. odstavek 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih, s katerimi je določena meja preizkusa izpodbijane odločbe. Pooblastilo revizijskega sodišča je omejeno na preizkus samo tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje tožnica v svoji reviziji.

Tožeča stranka v reviziji uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Očitek revidentke, da je sodišče druge stopnje s svojo odločitvijo kršilo določbe v času izdaje izpodbijane odločbe veljavnega zakona o delovnih razmerjih oziroma določbe pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke, ni utemeljen. Revizijsko sodišče predvsem opozarja, da je pritožbeno sodišče sprejelo enako pravno kvalifikacijo tožnici očitanega in dokazanega ravnanja kot disciplinski organi tožene stranke - to je storitev hujše kršitve delovnih obeznosti po 7. točki 166. člena pravilnika o delovnih razmerjih - opredeljene kot zloraba položaja. Revizijske trditve o drugačni pravni kvalifikaciji drugostopnega sodišča so zato brez podlage.

V dispozitivu disciplinske odločbe opisano ravnanje tožnice, ki je skrivaj, brez vednosti in naknadne odobritve, iz direktorjeve dokumentacije vzela in fotokopirala kopiji dveh dopisov, ima, tudi po mnenju revizijskega sodišča vse znake disciplinske kršitve po 7. točki 166. člena pravilnika o delovnih razmejih (zloraba položaja). Storitev takšne kršitve je povezana s položajem delavca v organizaciji, z delom in nalogami, ki jih opravlja, z njegovimi pooblastili in dolžnostmi, ki izhajajo iz predpisov, internih aktov ali odločitev pristojnih organov. Zloraba položaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega dejanja ne opravi v interesu organizacije oziroma delodajalca, pač pa v svojem interesu oziroma za svojo korist. S tem, ko je tožnica kot tajnica direktorja brez njegove vednosti in dovoljenja, vzela iz njegove mize dokumentacijo, jo fotokopirala in razdelila sodelavcem, je zlorabila svoj položaj. Položaj je namreč izrabila s tem, da so jo k očitanemu in dokazanemu ravnanju vodili njeni osebni interesi, ne pa interesi, potrebe oziroma koristi tožene stranke.

Tožnica ni bila zadolžena seznanjati delavce z direktorjevo pošto. S tem, ko je s kopijami dveh dopisov, ki jih je pred tem brez dovoljenja vzela, seznanila delavce z njuno vsebino, je tožnica opravila dejanje izven svojih pooblastil, torej dejanje iz pristojnosti druge osebe, kar predstavlja nedvomno hujšo kršitev delovne obveznosti zlorabe pooblastil. Pri tem ni pravno odločilno, ali je bilo sporno pisanje zasebne ali uradne narave, niti, ali je njegova vsebina po svoji naravi ali pomenu predstavljala tajnost podatkov. Bistveno je, da si je tožnica z opisanim ravnanjem ustvarila možnost razpolaganja z njim in to za svoje osebne interese oziroma koristi. S tem pa je storila hujšo kršitev delovne obveznosti in to v času, za katerega ji je bila odložena izvršitev ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Za preklic pogojno odloženega ukrepa je bila zato podana zakonita podlaga iz 2. odstavka 198. člena v času obravnavanega primera veljavnega ZZD oziroma 2. odstavka 158. člena ZDR. Zato je odločitev sodišča druge stopnje, s katero je bila vzdržana v veljavi odločitev disciplinskih organov tožene stranke o preklicu pogojno odloženega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, materialnopravno pravilna.

Zaradi navedenega revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava po 3. točki 1. odstavka 385. člena ZPP ni utemeljen. Revizijsko sodišče je zato revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP).

Določbe ZPP in ZZD, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).