Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba in sklep VIII Ips 322/2004

ECLI:SI:VSRS:2005:VIII.IPS.322.2004 Delovno-socialni oddelek

prenehanje delovnega razmerja neupravičena odsotnost z dela uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja bolniški stalež
Vrhovno sodišče
21. junij 2005
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

I. Taka določbo 3. točke 1. odstavka 75. člena ZTPDR, kot določbo 5. in 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR (1990) je potrebno razlagati v tem smislu, da je samostojni razlog za prenehanje delovnega razmerja odsotnost z dela, ko delavec za takšno odsotnost nima tehtnega razloga in v tem smislu odsotnosti ne more upravičiti.

II. Delodajalec ima možnost sodelovati v socialnem sporu, v katerem delavec uveljavlja pravice iz naslova začasne nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov.

Izrek

Revizija se v delu, ki se nanaša na denarni zahtevek (tč. 2 in 3 izreka sodbe sodišča 1. stopnje) zavrže. V ostalem (glede 1. in 4. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z izrekom sodbe sodišča druge stopnje) se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 7.12.1998 in 23.12.1998 o prenehanju delovnega razmerja zaradi petdnevne neupravičene odsotnosti z dela. Hkrati je ugotovilo, da tožniku dne 24.11.1998 delovno razmerje ni prenehalo in tožencu naložilo, da iz naslova nadomestila plače za čas do 30.9.1999, ko je bil invalidsko upokojen, tožniku izplača neto 347.269,83 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakomesečnega zneska dalje, po predhodnem obračunu davka in prispevkov, ter mu povrne sorazmerni del stroškov postopka. Ugotovilo je, da je bila tožniku v socialnem sporu za sporno obdobje pravnomočno priznana upravičena odsotnost z dela zaradi bolezni, tako da ni šlo za neupravičeno odsotnost z dela.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke v manjšem delu ugodilo le glede odločitve o stroških postopka, glede preostalega dela pa pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je prišlo že z 19.9.2002 do preoblikovanja toženca, kot samostojnega podjetnika, v družbo z omejeno odgovornostjo s firmo: S., izdelava in montaža... Zato je bila izpodbijana sodba, pa tudi sodba sodišča prve stopnje, izdana zoper subjekt, ki že takrat ni več obstojal, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04). Podredno poudarja, da bi sodišče moralo upoštevati razliko med razlogi za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. in 6. točke 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. Rs, št. 16/90, 5/91 in 71/93) in razlogi v smislu določb 3. točke 1. odstavka 75. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. RS, št. 60/89 in 42/90). V prvem primeru gre za neupravičeno odsotnost z dela, ko delavec za odsotnost nima upravičenega razloga (v smislu neobstoja dejanskega razloga), v drugem pa gre za petdnevno odsotnost, ki je delavec ne opraviči. Če je delavec pet dni odsoten brez opravičila, gre v bistvu za zakonsko domnevo, da ne želi več delati. Sodišče bi moralo presojati zakonitost izpodbijanih sklepov po tej pravni podlagi. Samo na tak način bi lahko bil ustrezno varovan pravni položaj tožene stranke, saj bi se moral tožnik ob zaključku bolniškega staleža zglasiti na delu. Tožena stranka ni mogla vplivati na odločitev organov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in na izid socialnega spora o naknadnem priznanju tožnikovega bolniškega staleža. Na tak način so bila vsa tveganja nepravilnega odločanja organov ZZZS prevaljena na toženo stranko, kar je v nasprotju s temeljnimi ustavnimi načeli, zlasti načelom, da je Republika Slovenija pravna država. Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da je bilo v socialnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da naj bi bil tožnik nezmožen za delo vse do upokojitve s 30.9.1999 in da za vso to obdobje toženi stranki ni predložil bolniških listov. Ker v navedenem obdobju tožena stranka tožnika niti ni odjavila iz zavarovanja in ker mu je nadomestilo plače za štiri urno odsotnost z dela zaradi bolezni neposredno izplačal že ZZZS, mu tožena stranka tudi preostalega nadomestila ni bila dolžna izplačati, oziroma s takšnim izplačilom ni prišla v zamudo.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Glede odločitve o denarnem zahtevku revizija ni dovoljena, v preostalem delu pa ni utemeljena.

V skladu z 2. odstavkom 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 tolarjev.

Ker vrednost spora v zvezi z denarnim zahtevkom v tej zadevi, upoštevaje glavnico 347.269,83 SIT, ne dosega gornje zakonske meje za dovoljenost revizije, je sodišče v skladu z določbami 377. člena ZPP v tem delu revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožena stranka je v postopku pred sodiščem ves čas nastopala po svojih pooblaščencih. V skladu s 1. točko 1. odstavka 205. člena ZPP je že iz tega razloga sodišče lahko nadaljevalo s postopkom, ne glede na statusno preoblikovanje tožene stranke v letu 2002. To še tembolj velja v primeru prenehanja dejavnosti samostojnega podjetnika, za obveznosti katerega bi odgovarjal podjetnik kot fizična oseba (1. odstavek 5. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93 do 45/01), kolikor obveznosti iz dejavnosti na podlagi statusnega preoblikovanja ne bi prešle na novo ustanovljeno d.o.o. S. Tako revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

Glede uporabe materialnega prava sta nižji sodišči ugotovili, da je tožena stranka izdala sporni sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR (1990). Tako je sodišče utemeljeno presojalo zakonitost spornih sklepov glede na navedeno pravno podlago.

Revizijsko sodišče soglaša s pravnim zaključkom sodišča druge stopnje, da v 3. točki 1. odstavka 75. člena ZTPDR in 5. oziroma 6. točki 1. odstavka 100. člena ZDR (1990) nista urejena dva različna razloga za prenehanje dolovnega razmerja. Tako določbo 3. točke 75. člena ZTPDR, kot določbe 5. in 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR (1990) je bilo potrebno razlagati z vidika 4. člena Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Zakon o ratifikaciji - Ur. l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 4/84, v zvezi z Aktom o nasledstvu, Ur. l. RS, št. 15/92 - v nadaljevanju: Konvencija), ki določa, da delovno razmerje delavcu ne preneha, če zato ni resnega razloga, in z vidika naše ureditve prenehanja delovnega razmerja.

Odsotnost z dela neprekinjeno pet delovnih dni, če za takšno odsotnost ni tehtnega vsebinskega razloga, v vsakem primeru pomeni grobo neizpolnjevanje temeljne obveznosti iz delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, to je obveznosti dela in pripravljenosti za delo, kot enega od bistvenih elementov delovnega razmerja (2. odstavek 1. člena ZTPDR opredeljuje delovno razmerje kot prostovoljno razmerje med delavcem in organizacijo zaradi opravljanja določenih del). Zato pomeni taka odsotnost z dela v vsakem primeru resen razlog v zvezi z obnašanjem delavca, zaradi katerega v skladu z določili konvencije delavcu lahko preneha delovno razmerje. Sama najava odsotnosti oziroma formalno sprotno opravičilo ima lahko za delodajalca različni pomen (tako glede na dejavnost delodajalca kot glede na sprotne razmere). Gre za eno od vprašanj delovnega reda in discipline, za tovrstna dejanja pa sta tako ZTPDR (54. člen), kot ZDR (1990) (98. člen) predvidela možnost izvedbe disciplinskega postopka in izreka disciplinske sankcije. Glede na to bi bil poskus razlage določbe 3. točke 1. odstavka 75. člena ZTPDR v tem smislu, da pomeni samostojen razlog za prenehanje delovnega razmerja že dejstvo, da delavec svojo odsotnost delodajalcu ne javi oziroma je zgolj v formalnem smislu ne opraviči, v nasprotju s pravnim redom v Republiki Sloveniji, kot izhaja iz določb ZDR (1990), v zvezi z določbami Konvencije. Po osamosvojitvi Republike Slovenije določb ZTPDR v takšni vsebini v skladu s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/I/94) tudi iz tega razloga ne bi bilo mogoče uporabiti. Glede na to ni dvoma, da je potrebno tako določbe 3. točke 1. odstavka 75. člena ZTPDR, kot določbe 5. in 6. točke 1. odstavka 100. člena/90 (ne glede na gramatikalne razlike in nedoslednosti) razlagati v tem smislu, da je samostojni razlog za prenehanje delovnega petdnevna odsotnost z dela, ko delavec za takšno odsotnost nima tehtnega razloga in v tem smislu odsotnosti ne more upravičiti (podobno stališče je sodišče zavzelo tudi v sodbi VIII Ips 13/2004 z dne 24.5.2005).

Kolikor revizija opozarja na težaven položaj delodajalca z vidika prevzema tveganja za negotovost izida spora o delavčevi nezmožnosti za delo iz zdravstvenih razlogov, sta nižji sodišči ugotovili, da se je tožnik na svojo zdravstveno stanje skliceval pri toženi stranki že v spornih dnevih (glede na težave s takratno štiriurno bolniško odsotnostjo naj bi tožena stranka tožniku celo predlagala koriščenje letnega dopusta), na uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva pa je tožnik toženo stranko opozoril tudi v ugovoru zoper sporni prvostopni sklep. V skladu z določbo 83. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ - Ur. l. RS, št. 9/02) in določbami 264. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji (pravila - Ur. l. RS, št. 3/98), je bila toženi stranki vročena kasnejša odločba zavoda, št. 1700-1226/3-98 z dne 8.4.1999, tako da je imela možnost spremljati njeno pravnomočnost. Glede na določbo 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS (1990) - Ur. l. RS, št. 19/90 in 20/98), da lahko tožbo zoper dokončno odločbo zavoda v socialnem sporu vloži vsaka fizična ali pravna oseba, če je z njo odločeno o kakšni njeni pravici ali obveznosti, je imela tožena stranka možnost sodelovati tudi v socialnem sporu, v katerem je tožnik uveljavljal pravice iz naslova začasne nezmožnosti za delo za sporna obdobja (vsaj v obliki stranske intervencije iz 199. člena ZPP). Tako ne drži trditev tožene stranke, da ni imela nobenih možnosti vplivanja na odločanje o upravičenosti tožnikove odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov in o posledičnem kršenju načel pravne države.

Glede na povedano v reviziji uveljavljani revizijski razlogi niso utemeljeni. Zato je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo v delu, ki se nanaša na odločitev o prenehanju delovnega razmerja, kot neutemeljeno zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia