Up-345/02 - 8

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1. Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1584/2000 z dne 1. 2. 2002 se ne sprejme.

2. Pritožnik sam nosi stroške z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik je dne 26. 10. 1998 vložil tožbo na izplačilo razlike v plači za čas od decembra 1991 do januarja 1993 v skupnem bruto znesku 638.670,00 SIT z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov do plačila. Delovno sodišče prve stopnje je ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku.

Ugotovilo je, da je vtoževana terjatev po temelju in po višini utemeljena in da ni zastarana, ker je delodajalec z listino o neizplačanem delu osebnega dohodka z dne 25. 10. 1994 za obdobje 1. 11. 1991 do 1. 1. 1993 v bruto znesku 638.671,00 SIT (v nadaljevanju listina) pripoznal sporno terjatev. Zoper navedeno sodbo se je pritožil delodajalec. Višje delovno in socialno sodišče je ugodilo delodajalčevi pritožbi ter sodbo delovnega sodišča spremenilo, tako da je pritožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in mu naložilo povrnitev pravdnih stroškov. Štelo je namreč, da je vtoževana terjatev zastarala.

Zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Pritožnik graja stališče Višjega delovnega in socialnega sodišča, da listina ni pretrgala zastaranja in da je bila njegova terjatev v času vložitve tožbe zastarana. Meni, da mu je sodišče, v nasprotju s svojo dosedanjo sodno prakso, odvzelo pravico izterjati zapadlo terjatev in da iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, zakaj je sprejelo takšno odločitev. Zatrjuje kršitev 2., 3., 14., 22., 23. in 50. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

Priglaša stroške v zvezi z ustavno pritožbo po Odvetniški tarifi.

B.

Temeljno, kar pritožnik očita izpodbijani sodbi, je, da listina ne predstavlja pripoznavo denarne terjatve iz naslova plače in da z njeno izdajo ni prišlo do pretrganja zastaranja.

Takšen očitek predstavlja ugovor zmotne uporabe materialnega prava, kar praviloma ni predmet presoje Ustavnega sodišča.

Skladno s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato tudi z ustavno pritožbo ni mogoče utemeljevati kršitve splošnih ustavnih načel iz 2. in 5. člena Ustave (pritožnik pomotoma navaja 3. člen Ustave), saj ne gre za določbi Ustave, ki bi urejali kakšno človekovo pravico in temeljno svoboščino. Ustavno sodišče pritožnikovih navedb v tem delu zato ni preizkušalo.

Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, bi bila sicer lahko pomembna navedba pritožnika o odstopu od sodne prakse v istovrstnih primerih. Vendar je pritožnikov očitek zgolj pavšalen in ga ni mogoče preizkusiti. Dejstvo, da je Višje delovno in socialno sodišče v obravnavani zadevi zavzelo drugačno pravno stališče, kot ga ima pritožnik glede narave listine in njenega pomena za zastaranje njegove terjatve, namreč še ne pomeni kršitve omenjene ustavne pravice. Ker je Višje delovno in socialno sodišče svoje pravno stališče obrazložilo ter ga utemeljilo z razumnimi in logičnimi pravnimi argumenti, tudi niso utemeljeni pritožnikovi očitki o nepopolnosti dokazne ocene in neprepričljivosti obrazložitve izpodbijane sodbe. Kršitve ustavnih procesnih jamstev, ki jih zagotavljata 22. in 23. člen Ustave, ni mogoče utemeljevati zgolj z navedbo, da je odločitev sodišča po vsebini napačna. Iz enakih razlogov tudi ne more vzdržati očitek pritožnika, da mu je bila kršena pravica do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Navedena določba se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Ker pritožnik ne navaja nobenih razlogov za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče glede priglašenih stroškov sklenilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi z 49. členom ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan