Jedro

Upnik lahko na podlagi dolgovnega seznama, ki je izvršljiv, predlaga vpis zastavne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v zavarovanje denarne terjatve upnika v višini 4.054.392,70 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi odredilo vknjižbo zastavne pravice pri nepremičninah vl. št. 144. Zoper tak sklep je ugovarjala dolžnica, ki v ugovoru navaja, da je bila odločba o prenehanju dejavnosti kot samostojne podjetnice izdana 15.12.1993 in ji nihče na upravni enoti ni znal pojasniti, zakaj jo še vedno vodijo v registru za samostojne podjetnike in se zaradi tega ni več obračala na upravno enoto, prav tako dolžnica opisuje dogodke v zvezi z odpisom dolga in socialne razmere.

Upnik je na ugovor dolžnice odgovoril in navajal, da so navedbe v ugovoru neutemeljene in predlagal, da se dolžničin ugovor zavrne kot neutemeljen.

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor dolžnika kot neutemeljen in ga je poslalo v reševanje pritožbenemu sodišču (drugi odstavek čl. 54 Zakona o izvršbi in zavarovanju, Ur. list RS 51/98; v nadaljnjem besedilu ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

ZIZ določa v čl. 239, da se njegove določbe o izvršbi smiselno uporabljajo tudi v postopku zavarovanja, če zakon v delu, ki ureja zavarovanje, ne določa drugače. Pravna podlaga za vpis zastavne pravice na nepremičnini je določba čl. 243 ZIZ, ki določa, da ima upnik na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje na dolžnikovi nepremičnini. V konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti (drugi odstavek čl. 17 tč. 2 ZIZ). Gre za podobno situacijo kot pri dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, zato gre za smiselno uporabo pravdnih sredstev kot pri dovoljeni izvršbi na podlagi izvršilnega naslova (čl. 239 v zvezi s čl. 53 ZIZ).

Razlogi, ki jih navaja dolžnica v ugovoru, niso razlogi, ki bi preprečevali izvršbo in jih ZIZ našteva v čl. 55. Slabe premoženjske razmere niso razlog za ugovor dolžnice, da je plačala terjatev, pa tudi ni z ničemer dokazala. Z ostalimi trditvami v pritožbi dolžnica izpodbija izvršilni naslov, kar v izvršilnem postopku ni dopustno.

Glede na navedeno je bilo pritožbo dolžnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 380 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

Določbe ZPP (Ur. l. SFRJ 4/77 - 27/90) so uporabljene na podlagi določbe čl. 498 Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS 26/99).