Jedro

Sklep o izvršbi lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa je lahko izvršilni naslov samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka glede stroškov izvršilnega postopka In 15/2011 v znesku 427,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2011 dalje ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sicer pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter zemljiški knjigi po pravnomočnosti tega sklepa po uradni dolžnosti odredilo izbris zaznambe sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Litiji In 8/2013 pri dolžnikovih nepremičninah.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje upnik zaradi napačne uporabe določb materialnega prava in kršitve določb postopka. Navaja, da je bil sklep In 15/2011 izdan na podlagi predloženega izvršilnega naslova, in sicer neposredno izvršljivih notarskih zapisov SV 213/2007 in SV 784/2007 z vsebovano klavzulo o neposredni izvršljivosti. Preizkus skladnosti v predlogu zatrjevanega dolga je bil že opravljen v postopku In 15/2011, kjer je sodišče že ugotovilo višino posamezne denarne obveznosti iz izvršilnih naslovov. Sodišče je že razložilo pogodbeno besedilo in izračune terjatve. Zaradi načela formalne legalitete pri preverjanju skladnosti izvršilnega predloga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom v izvršilnem postopku In 15/2011 ni šlo le za golo preverjanje besedne in številčne identičnosti zapisa obveznosti v izvršilnem naslovu in predlogu za izvršbo, pač pa tudi za ugotovitev materialnopravne upravičenosti terjatve upnika s strani sodišča, zato po mnenju upnika sklep okrajnega sodišča v Litiji In 15/2011 z dne 14. 4. 2011 predstavlja izvršilni naslov. Dodatno pojasnjuje, da je v zadevi In 15/2011 priložil podroben računalniški izpisek kontov obeh kreditov, ki je dejansko po obliki in vsebini zadostil tudi kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Torej bi v primeru predloga na podlagi verodostojne listine bil t.i. naložitveni del sestavni del identičnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, medtem ko ga sodišče v primeru izdanega sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova In 15/2011 neutemeljeno ne priznava. Sodišču v tem postopku ni treba ponovno presojati upnikovega upravičenja, ampak svojo odločitev lahko opre na pravnomočen in izvršljiv predhodno izdani sklep o izvršbi, ki je izvršilni naslov. V kolikor bi sodišče notarske zapise ponovno presojalo, bi dvakrat odločalo o isti zadevi. Izvršilni postopek je namenjen temu, da sodišče prisilno izvrši tisto, kar dolžnik prostovoljno ne izpolni in v predmetni zadevi je bilo s strani sodišča enkrat o tem že odločeno, kar pa je potrebno samo še izvršiti v obsegu, kot je bilo dovoljeno v sklepu o izvršbi In 15/2011. Sodišče je napačno uporabilo določili 17. in 55. člena ZIZ, to pa je vplivalo na pravilnost odločitve o ustavitvi postopka, zaradi česar je bila kršena tudi določba prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, saj sklep o izvršbi In 15/2011 ne predstavlja izvršilnega naslova. Predlaga, da se pritožba zavrne kot neutemeljena, upniku pa naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dne 7. 2. 2013 zaradi izterjave upnikove terjatve na podlagi izvršilnega naslova dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo terjatve, razvidne iz predloga upnika kot sestavnega dela sklepa, in na 419,40 EUR odmerjenih izvršilnih stroškov upnika in vseh njegovih nadaljnjih izvršilnih stroškov po vsakokratni odmeri sodišča, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči 9. dan po prejemu sklepa o njihovi odmeri dalje do prenehanja obveznosti.

7. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 17. člena ZIZ). Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti (načelo formalne legalitete). Izvršilni postopek je namreč namenjen izključno temu, da se obveznost iz izvršilnega naslova izpolni, torej, da upnik pride do poplačila svoje terjatve. V skladu z določbo 44. člena ZIZ sodišče tako pri utemeljenosti predloga za izvršbo presoja, ali obstoji upnikovo materialnopravno upravičenje, dolžnikova obveznost, obstoj, veljavnost in zapadlost terjatve iz izvršilnega naslova ter ustreznost sredstev in predmetov izvršbe. To po eni strani pomeni, da je izvršbo mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, ki izhaja iz izvršilnega naslova, po drugi strani pa, da na obstoj in primernost izvršilnega naslova za dovolitev izvršbe sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

8. Po določilih 1. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 18. člena ZIZ je lahko izvršilni naslov tudi sklep, izdan v izvršilnem postopku, vendar mora za to izpolnjevati določene pogoje. Tako mora biti sodna odločba pravnomočna in izteči se mora rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti (prvi odstavek 19. člena ZIZ), poleg tega pa morajo biti v njej navedeni upnik, dolžnik, predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. čl. ZIZ). Iz navedenega je razvidno, da za primernost izvršilnega naslova ne zadošča t.i. formalna pravnomočnost (da odločbe ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi), temveč je bistvena t.i. materialna pravnomočnost, kar pomeni, da mora biti v izvršilnem naslovu (pravnomočno) odločeno o obstoju upnikove terjatve. Izvršljiva lahko postane samo obsojajoča (kondemnatorna) sodna odločba (1). Glede na navedeno je sklep o izvršbi lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev (četrti odstavek 62. čl. ZIZ). Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, je lahko izvršilni naslov v smislu 17., 19. in 21. člena ZIZ samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka (2).

9. V konkretnem primeru je upnik izvršbo predlagal na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Litiji, In 15/2011 z dne 14. 4. 2011, s katerim je bila dovoljena izvršba na podlagi izvršilnih naslovov, hkrati pa so bili tudi odmerjeni stroški upnika v višini 427,08 EUR. S sklepom o izvršbi In 15/2011 je torej sodišče presodilo, da neposredno izvršljiva notarska zapisa predstavljata primeren izvršilni naslov. V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje ni ponovno presojalo notarskih zapisov, kot to v pritožbi zmotno meni upnik, temveč je presojalo, ali na podlagi notarskih zapisov izdani sklep o izvršbi predstavlja primeren izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče dovoliti izvršbo. Kot že obrazloženo predstavlja sklep o izvršbi In 15/2011 primeren izvršilni naslov le glede odločitve o stroških postopka, saj je le glede njih odločeno o njihovi višini in dolžniku naloženo, da jih poravna upniku. Zaključek sodišča prve stopnje, da upnik v tem delu nima primernega izvršilnega naslova, je zato napačen. V preostalem delu sklepa o izvršbi In 15/2011 pa ni odločeno o obstoju upnikove terjatve, temveč le o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne terjatve, zato ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu 17., 19. in 21. člena ZIZ in na njegovi podlagi ni mogoče dovoliti izvršbe, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

10. Sodišče prve stopnje je sicer pri odločanju o ugovoru dolžnika res uporabilo določbo 76. člena ZIZ in izvršilni postopek ustavilo, vendar upnik v pritožbi ne pojasni, kako je to vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato bistvena kršitev določb prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPP ni podana.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka glede stroškov izvršilnega postopka In 15/2011 v znesku 427,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 4. 2011 dalje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o dolžnikovem ugovoru in se pri tem opredeli do ugovornih navedb dolžnika o prenehanju terjatve zaradi delnih izpolnitev.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z 165. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.

(1) Primerjaj Triva - Belajec - Dika, Sudsko izvršno pravo, Zagreb, 1984, paragraf 23/8, stran 136. (2) Primerjaj VSC sklep I Ip 578/2010 z dne 28. 10. 2010.