Jedro

Bistvena kršitev pravil upravnega postopka je vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Tožnici je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku oz. možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Kamnik št. 210 - 84/2020/5 z dne 7. 1. 2020, odpravi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Upravna enota Kamnik (v nadaljevanju UE Kamnik) je 7. 1. 2020 izdala odločbo št. 210 - 84/2020/5 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je odločila, da se z dnem dokončnosti odločbe tožnici v register stalnega prebivalstva Republike Slovenije prijavi stalno prebivališče na naslovu Kamnik, ..., stanovanje številka ... Ugotovila je še, da stroškov v postopku ni bilo.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Upravna enota Ljubljana (v nadaljevanju UE Ljubljana) na podlagi 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (v nadaljevanju ZPPreb-1) po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja stalnega prebivališča tožnice. Postopek je začela tako, da je tožnici na naslov prijavljenega stalnega prebivališča, to je ..., poslala vabilo na zaslišanje. Vabilo je bilo tožnici vloženo v hišni predalčnik, nanj se v določenem roku ni odzvala.

3.UE Ljubljana je nato 18. 7. 2019 prosila Center za socialno delo Ljubljana1, ... za posredovanje podatkov o prebivališču tožnice. Odgovora ni prejela. Nato se je z enako prošnjo 18. 7. 2019 obrnila tudi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Prejela je odgovor, da tožnico vodijo v evidenci brezposelnih oseb in da ima poleg naslova Ljubljana, ..., zabeleženo tudi začasno prebivališče na naslovu Kamnik, ...

4.UE Ljubljana je postopek nadaljevala tako, da je 19. 7. 2019 poslala vabilo trem naključno izbranim pričam ter z njihovim zaslišanjem ugotavljala dejansko stanje. Nato je zaprosila UE Kamnik, da na zaslišanje povabi tožnico ter še tri priče iz naslova Kamnik, ... Tožnica se je na vabilo UE Kamnik odzvala in poslala elektronsko pošto, da je v tujini in da se zaslišanja ne bo mogla udeležiti. Predlagala je, da naj UE Kamnik zadevo preda Ljubljani in da naj se ji vabilo pošlje na naslov njenega stalnega prebivališča, to je Ljubljana, ... Toženka nato povzame, kaj so izpovedale zaslišane priče pred UE Kamnik dne 24. 9. 2019. UE Ljubljana je zatem 30. 9. 2019 zadevo odstopila v nadaljnje reševanje UE Kamnik, ki pa je po ugotovitvi, da tožnici ne more določiti stalnega prebivališča, zadevo 7. 1. 2020 odstopila nazaj v pristojno reševanje UE Ljubljana.

5.Iz nadaljnje obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je UE Ljubljana 24. 1. 2020 zaprosila za pomoč Policijsko postajo Ljubljano Center in se obrnila na Upravno enoto Piran (v nadaljevanju UE Piran). Slednjo je zaprosila, da na zaslišanje glede tega, ali tožnica živi na Primorskem, povabi tudi priče. Temu je UE Piran sledila. UE Ljubljana se je 24. 1. 2020 obrnila tudi na CSD Južna Primorska, Enota Piran in 5. 2. 2020 prejela odgovor, da ne razpolagajo z informacijami o prebivališču tožnice. Ker je zatem UE Ljubljana ugotovila, da tožnica na naslovu ... v Ljubljani dejansko ne živi, prav tako ne na Primorskem, temveč v Kamniku na naslovu ..., je Upravni enoti Kamnik ponovno odstopila zadevo v obravnavo.

6.UE Kamnik je s postopkom nadaljevala in ga zaključila. Tožnico je glede postopka obveščala na naslov Kamnik, ... Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je v ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenih poizvedb in izjav prič nedvomno ugotovila, da tožnica na naslovu Ljubljana, ..., ne živi, saj omenjena nepremičnina ni primerna za bivanje, temveč da živi na naslovu Kamnik, ..., v stanovanju številka ... Zato je treba tožnici prijaviti stalno prebivališče na naslovu v Kamniku.

7.Tožnica se je zoper tako odločitev pritožila, pritožbeni organ - Ministrstvo za notranje zadeve pa je njeno pritožbo zavrnil.

Tožba

8.Tožnica je zoper prvostopno odločbo pravočasno vložila tožbo, ki jo je nazadnje dopolnila po pooblaščencu z vlogo z dne 12. 10. 2021. Navaja, da je bila z izpodbijano odločbo seznanjena na način, da je vpogledala v upravni spis. Odločba ji ni bila vročena. Kljub temu je pravočasno vložila laično pritožbo, ki je bila zavrnjena.

9.Tožnica v tožbi uveljavlja kršitev pravice do izjave oziroma temeljnega načela zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ta kršitev predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka na prvi stopnji po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi upravni organ tožnici omogočil prisotnost pri izvedbi dokaznega postopka in zaslišanju prič, ki so izpovedovale v postopku. Te mora namreč zasliševati na ustni obravnavi, v skladu z določili 154. do 163. člena ZUP. Na ustno obravnavo mora povabiti tudi stranko, ki ima pravico biti prisotna ob zaslišanju posamezne priče.

10.Iz izpodbijane odločbe je sicer razvidno, da je UE Ljubljana postopek začela tako, da ji je na naslov ..., Ljubljana poslala vabilo na zaslišanje. Na tega se ni odzvala, vendar je nato upravni organ ni vabil na nadaljnja dejanja ugotavljanja dejanskega stanja. Tako je UE Ljubljana ni obvestila, ko je 19. 7. 2019 povabila tri naključno izbrane priče in eno zaslišala. Nato je UE Ljubljana zaprosila UE Kamnik, da jo povabi na zaslišanje poleg treh prič iz naslova ... v Kamniku. Z vabilom na lastno zaslišanje je bila seznanjena, čeprav ji ni bilo vročeno. Vendar pa se nanj ni mogla odzvati. Bila je v tujini in to je sporočila tudi upravni enoti. Sporočila ji je tudi, da naj vsa vabila pošilja na naslov ..., Ljubljana, saj gre za njen naslov za vročanje, kamor še danes prejema pošto.

11.UE Kamniku temu ni sledila in je vabila in pisanje pošiljala na naslov ... v Kamniku. Tožnica poudari, da tam ni bivala in zato s pisanji ni bila seznanjena. Od te točke dalje se je postopek peljal povsem mimo nje. Čeprav ni šlo za njen prijavljen naslov za vročanje, ji je UE Kamnik pošiljala vabila, pisanja in vse odločitve na naslov v Kamniku, in to kljub jasnemu sporočilu, da pošto sprejema na naslov ... v Ljubljani, kar je tudi njen prijavljen naslov za vročanje. Tožnica nato povzame, kako se je postopek selil med več upravnimi enotami. Izpostavi, da je bil njen naslov za vročanje in še vedno je na ..., Ljubljana, kjer je vedno prejemala in še danes prejema pošto. To je upravnemu organu večkrat sporočila, vendar je bila ta okoliščina popolnoma ignorirana. Napačna pa je tudi končna ugotovitev, da živi na naslovu ... v Kamniku. Ta ugotovitev se opira dejansko le na izjavo ene same priče z dne 3. 12. 2020. Navedena priča je v postopku večkrat zanikala, da bi živela na tem naslovu, enako pa je 13. 1. 2021 na upravno enoto naslovila še eno izjavo in zahtevo za zaslišanje, v kateri je jasno navedla, da tožnica na tem naslovu ne živi. Drugostopenjski organ je bil v času reševanja pritožbe s to izjavo že seznanjen, pa je kljub temu potrdil odločitev prvostopnega organa. Toženka je tudi kršila njeno ustavno pravico iz 32. člena Ustave. Na silo jo poskuša prijaviti na drug naslov in ji onemogoča, da si svobodno izbere prebivališče.

12.Tožnica sodišču predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi v celoti. Priglaša tudi stroške postopka.

Odgovor na tožbo

13.Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Meni, da je odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena. Sodišču predlaga, da jo zavrne.

Presoja sodišča

14.Tožba je utemeljena.

15.Sodišče pojasnjuje, da je načelo kontradiktornosti eno temeljnih načel upravnega postopka, je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku in ga kot takega zagotavlja Ustava RS v 22. členu. Strankam jamči, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, ter da branijo svoje pravice in interese. Na zakonski ravni je ta pravica zaobjeta z načelom zaslišanja stranke, ki ga opredeljuje ZUP v 9. členu: "Preden se izda odločba, je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke) (prvi odstavek). Če so v postopku udeležene stranke z nasprotujočimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah stranke z nasprotnim interesom (drugi odstavek). Organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek). Če za posamezna dejanja v postopku ni z zakonom določeno, v kakšni obliki se lahko opravijo, jih opravijo stranke izven ustne obravnave pisno ali ustno na zapisnik, na obravnavi pa ustno (četrti odstavek).

16.Načelo zaslišanja stranke tako daje stranki tri pravice: (1) pravico izjaviti se o vseh dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na njen pravni položaj, (2) pravico udeleževati se ugotovitvenega in dokaznega postopka ter (3) izpodbijati ugotovitve in navedbe organa ter drugih udeležencev v postopku. Na podlagi navedenega načela ima stranka po ZUP med drugim pravico izreči se o predlogih dokazov, jih predlagati, sodelovati pri njihovi izvedbi, na primer da postavlja vprašanja pričam ter se seznani z uspehom dokazovanja in se o tem izjavi (146. v zvezi s 7. členom ZUP).2

17.Med strankama ni sporno, da je toženka brez obvestila toženki 19. 7. 2019 poslala vabilo trem naključno izbranim pričam in jih tudi zaslišala brez navzočnosti tožnice. Prav tako ni sporno, da je nato UE Kamnik, kljub opravičilu tožnice, da je v tujini in se zaslišanja ne bo mogla udeležiti, 24. 9. 2019 zaslišala tri priče. Ni niti sporno, da je tožnica UE Kamnik obvestila, da naj ji pošto vročajo na naslov (za vročanje) na ... v Ljubljani, a ji je ta pošto vseeno vročala na naslov ... v Kamniku. Tudi ni sporno, da je UE Ljubljana nato zaprosila UE Piran, da je brez obveščanja tožnice zaslišala tri priče …

18.Po določbi tretjega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je bistvena kršitev določb postopka vselej podana, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Tožnica v zvezi s tem pravilno navaja, da je v skladu s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP bistvena kršitev pravil upravnega postopka vselej podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Sodišče ugotavlja, da je bila tožnici z vsakim od zgoraj naštetih ravnanj, odvzeta možnost sodelovanja v postopku oz. možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Vsako zase predstavlja tudi samostojno, absolutno bistveno kršitev postopka, ki zadošča za odpravo izpodbijane odločbe.

19.Že navedena bistvena kršitev pravil upravnega postopka je sodišču narekovala, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek (3. točka prvega odstavka in četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Zato se do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo. Dodatno le opozarja, da je izpodbijana odločba datirana na 7. 1. 2020, čeprav je iz obrazložitve odločbe jasno razvidno, da je toženka dokazni postopek vodila najmanj do decembra 2020 in nanj tudi oprla svojo odločitev (če seveda ne gre za očitno pisno pomoto).

20.Toženka mora v ponovnem postopku paziti na spoštovanju pravice tožnice do izjave in sodelovanja v postopku in jo temu ustrezno obveščati oz. vabiti (po pooblaščencu).

21.Sodišče ob tem ni sledilo tožnici, da bi izpodbijano odločbo zgolj odpravilo. Če je zahtevana odprava akta, potem sodišče upravni akt odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). Taka rešitev je izraz ustavnega načela delitve oblasti, po katerem sodišče le izjemoma v upravni zadevi odloči samo (spor polne jurisdikcije), sicer pa zadevo vrne v odločanje upravnemu organu oz. izvršilni veji oblasti, ki je primarno pristojna za odločanje v upravni zadevi. Tako se udejanja tudi načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP oz. 120. člena Ustave RS.

22.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov je bilo očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

Stroški

23.Ker je sodišče tožbi tožnice ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, ji je toženka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 dolžna povrniti stroške postopka v pavšalnem znesku, vse v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena zunaj naroka, tožnico je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato se ji priznajo stroški v pavšalni višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika v povezavi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika). Toženka mora stroške tožnici povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe (313. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka roka za izpolnitev dalje pa tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1 V nadaljevanju CSD.

2 Primerjaj tudi Sodbo tega sodišča I U 181/2020-24 z dne 30. 11. 2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 7, 146, 237, 237/2, 237/2-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.