Jedro

Res je, da dolžnik odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve, vendar pa to pomeni, da ima upnik do dolžnika nov materialnopravni zahtevek iz tega pravnega naslova, nikakor pa to ne pomeni, da določba tretjega odstavka 127. člena ZIZ ne učinkuje, če prenesena terjatev ne obstaja ali je neizterljiva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ugovoru dolžnika ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Tolminu, VL 1 z dne 15.2.2012 razveljavi in se izvršilni postopek ustavi. Poleg tega je dolžan upnik dolžniku v osmih dneh povrniti stroške izvršilnega postopka v znesku 12,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnite dalje.

Zoper ta sklep se je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi upnika ugodi in ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrne, dolžniku pa naloži v plačilo stroške ugovornega in pritožbenega postopka. V pritožbi navaja, da gre v konkretnem primeru za prisilno cesijo, pri čemer upnik ne ve, ali je terjatev do dolžnikovega dolžnika izterljiva ali ne. Prav iz tega razloga je treba določilo tretjega odstavka 127. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) razlagati v smeri, da ta določba ne učinkuje v primeru, če terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika ne obstaja, kot tudi v primeru, če je omenjena terjatev neizterljiva, kot se je dejansko izkazalo v konkretnem primeru. Gre torej za specifično določbo, ki je predpisana izključno za primer prenosa terjatve namesto plačila v okviru izvršilnega postopka.

Dolžnik je podal odgovor na upnikovo pritožbo in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba upnika je neutemeljena.

S prenosom namesto plačila preide zarubljena terjatev do prenesenega zneska na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve (prvi odstavek 127. člena ZIZ). Upnik je torej že s samim prenosom poplačan toliko, kolikor znaša prenesena terjatev (tretji odstavek 127. člena ZIZ). Res je, da pri tem dolžnik odgovarja za resničnost in izterljivost prenesene terjatve, vendar pa to pomeni, da ima upnik do dolžnika nov materialnopravni zahtevek iz tega pravnega naslova, nikakor pa to ne pomeni, da določba tretjega odstavka 127. člena ZIZ ne učinkuje, če prenesena terjatev ne obstaja ali je neizterljiva, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje s pravnomočnim sklepom o prenosu terjatve z dne 4.8.2011 na upnikov predlog nanj preneslo zarubljeno terjatev namesto plačila. S tem je bil upnik v predmetnem izvršilnem postopku poplačan toliko, kolikor je ta terjatev znašala, pri čemer pa je prenesena terjatev po višini obsegala celotno izterjevano terjatev upnika v predmetni izvršbi. Iz tega razloga je po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje naredilo pravilen pravni zaključek, da je bil z omenjenim dejanjem dosežen končni cilj izvršilnega postopka, to je celotno poplačilo upnika. Zato je sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru po izteku roka pravilno ugodilo ter razveljavilo sklep o izvršbi, VL 1 z dne 15.2.2012 in izvršilni postopek ustavilo.

Pritožbeno sodišče o stroških pritožbenega postopka dolžnika ni odločalo, ker dolžnik v odgovoru na pritožbo teh stroškov ni specificiral.