Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče presodi na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so mu znana, ali bo postopalo po postopku v gospodarskih sporih ali po splošnih določbah pravdnega postopka.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se tožeča stranka ni udeležila prvega naroka za glavno obravnavo v sporu majhne vrednosti, zato je štelo tožbo za umaknjeno in je postopek ustavilo.
Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava ter predlagala njegovo razveljavitev. Navedla je, da je vabilo na narok, ki je bil 11.1.1993, prejela šele 13.1.1993, zato se naroka ni mogla udeležiti.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je res zmotno ugotovilo dejstvo, da je bila tožeča stranka pravilno povabljena na prvi narok v sporu majhne vrednosti. Iz vročilnice v spisu namreč nedvomno sledi, da je njena pooblaščenka vabilo za narok, ki je bil dne 11.1.1993, prejela šele 13.1.1993. Zaradi te zmotne ugotovitve je napačno uporabilo določbo 1. odst. 465. člena ZPP, po kateri je za uporabo domneve o umiku tožbe predpisan pogoj, da je bil tožnik, ki se ni udeležil prvega naroka v sporu majhne vrednosti, na ta narok pravilno povabljen.
Pogojev za izdajo sklepa o umiku tožbe torej ni bilo. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP napadeni sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče druge stopnje ob tem opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje v tej zadevi paziti na pravilno uporabo določb ZPP o postopku v pravdah oziroma gospodarskih sporih. Doslej namreč v spisu ni podatka, ki bi nedvoumno kazal, da je tožena stranka oseba iz 489.a člena ZPP, zato zaenkrat še ni podlage za uporabo določb o postopku v gospodarskih sporih (glej smiselno 2. odst. 15. člena ZPP).