Jedro

Obstoj okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1 ni dolžna zatrjevati tožeča stranka v tožbi, pač pa mora njihov obstoj zatrjevati in dokazati tožena stranka. Na strani tožene stranke je dokazno breme, da je pravočasno sprožila ustrezen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter o tem obvestila lastnika stanovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odpovedalo najemno pogodbo z dne 1.7.2010, sklenjeno med tožečo stranko kot najemodajalko in toženo stranko kot najemojemalko za stanovanje št. 26 na naslovu S. 18. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 60 dni izprazniti navedeno stanovanje in ga prostega oseb in ljudi izročiti v posest tožeči stranki. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške 467,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V pritožbi zoper sodbo se toženka sklicuje na bistvene kršitve določb postopka ter predlaga razveljavitev sodbe in povrnitev pritožbenih stroškov. Navaja, da je dobila vročeno tožbo s poukom, da mora nanjo v 30-ih dneh odgovoriti, sicer bo izdana zamudna sodba. Toženka je prava neuka, odgovora na tožbo ni vložila zaradi zavajajočega svetovanja referentke tožeče stranke. Tožbeni zahtevek je nesklepčen, ker iz predložene najemne pogodbe izhaja, da odpovedni rok ne sme biti krajši od 90 dni in ker lastnik ne more odpovedati najemne pogodbe, če najemnik dokaže, da krivdni razlog ni nastal po njegovi krivdi. Ker je v tožbenem zahtevku podan 60-dnevni odpovedni rok, je to v očitnem nasprotju s 30. členom sklenjene najemne pogodbe. Tožnik bi moral pred vložitvijo tožbe preveriti, če zaradi utemeljenih okoliščin najemnik ni mogel poravnati najemnine in je sprožil potrebne postopke in okoliščine iz 104. člena Stanovanjskega zakona ter dokazila tudi predložiti sodišču. Zgolj trditev tožeče stranke, da je pozvala toženo stranko pred vložitvijo tožbe, da izkaže okoliščine iz 104. člena SZ, ni dovolj, če ne predloži nobenega dokaza. Od 1.8.2011 dalje je tožena stranka brezposelna oseba. Takoj si je uredila subvencijo za plačevanje najemnine v višini 140,00 EUR mesečno, ki se nakazuje tožeči stranki, ta pa je to zamolčala in k tožbi vložila izpisek odprtih postavk brez plačanih subvencij. Dolgovani znesek je bil pred vložitvijo tožbe 626,27 EUR, in ne 1.056,44 EUR, kot je vtoževala tožeča stranka.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem zanika vse pritožbene trditve in predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zamudno sodbo sodišče izda, kadar so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Vsi pogoji so bili pred izdajo izpodbijane sodbe izpolnjeni: toženi stranki je bila tožba pravilno vročena v odgovor, vendar nanjo v zakonskem roku ni odgovorila; ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati; utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi; dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Dejstva, da ni vložila odgovora na tožbo, toženka ne more opravičevati s trditvami, da naj bi odgovor na tožbo opustila zaradi nasvetov referentke tožeče stranke. Nadalje tudi ne drži pritožbeni očitek, da iz dejstev v tožbi ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka zaradi krajšega odpovednega roka v primerjavi z določili pogodbe ter zaradi obstoja utemeljenih okoliščin socialne stiske, ki po pogodbenih določilih in 104. členu Stanovanjskega zakona preprečuje izdajo izpraznitvene tožbe. V točki II izreka sodbe določen 60-dnevni rok je rok za izpraznitev stanovanja iz četrtega odstavka 112. člena Stanovanjskega zakona – SZ-1, medtem ko je 90-dnevni rok iz 30. člena najemne pogodbe odpovedni rok. Tožnica se nadalje sklicuje na obstoj okoliščin iz prvega odstavka 104. člena SZ-1, torej da najemniku neprofitnega stanovanja ni mogoče odpovedati najemne pogodbe, če zaradi izjemnih okoliščin, v katerih se je znašel sam in osebe, ki poleg njega uporabljajo stanovanje in katerih ni mogel predvideti oziroma nanje ni mogel vplivati, ni mogel poravnati najemnine in drugih stroškov stanovanja. Sodna praksa je enotna, da teh okoliščin ni dolžna zatrjevati tožeča stranka v tožbi, pač pa mora njihov obstoj zatrjevati in dokazati tožena stranka. Tožena stranka je šele v pritožbi navedla, da zaradi socialne stiske ni zmogla plačevati najemnine. Kot rečeno, pa je na strani tožene stranke dokazno breme, da je pravočasno sprožila ustrezen postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter o tem obvestila lastnika stanovanja. Pri tem na odločitev ne vpliva dejstvo, koliko je znašal dolg pred tožbo ter ali je v izpisku odprtih postavk upoštevan (odštet) znesek subvencije najemnine.

7. Ker zato niso podani pritožbeni razlogi, niti ni pritožbeno sodišče ugotovilo takšnih kršitev, na katera mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).