Jedro

Za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu OZ ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi.

Izrek

I. Pritožbi upnikov se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka sklepa, ki se nanaša na omejitev skupne višine določenih sodnih penalov na znesek 10.000,00 EUR, razveljavi.

II. Pritožbi dolžnikov se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se znesek, ki ga morata dolžnika solidarno plačati upnikoma za vsak dan zamude, zniža za 50,00 EUR. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v I. in v II. točki glede zneska 50,00 EUR ter v III. točki izreka) potrdi.

III. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta dolžnika v dodatnem 8-dnevnem roku od prejema sklepa o določitvi sodnih penalov dolžna stanovanjsko stavbo in pomožni objekt izprazniti oseb in lastnih stvari ter celotno nepremičnino prosto oseb in lastnih stvari izročiti v neposredno posest upnikoma (I. točka izreka). V primeru, da dolžnika v dodatnem roku iz prejšnje točke ne bosta izpolnila svoje obveznosti, navedene v prejšnji točki, sta dolžna upnikoma za vsak dan zamude od izteka 8-dnevnega roka za izpolnitev do dne, ko izpolnita svojo obveznost, oziroma do dne, ko upnika vložita predlog za izvršbo, solidarno plačati sodne penale v višini 100,00 EUR, skupno pa ne več kot 10.000,00 EUR (II. točka izreka). Dolžnika sta upnikoma solidarno dolžna v roku 8 dni povrniti stroške tega postopka v višini 193,32 EUR, v primeru zamude tudi z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper sklep vlagajo pravočasno pritožbo upnika in dolžnika. Upnika sklep izpodbijata v delu II. točke izreka sklepa, kjer je določena najvišja omejitev skupne višine sodnih penalov. Uveljavljata napačno uporabo materialnega prava in predlagata spremembo sklepa. Priglašata pritožbene stroške.

3. Dolžnika sklep izpodbijata iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, da se sklep razveljavi oziroma odpravi, podredno, da se višina določenih sodnih penalov zniža, vse s stroškovno posledico.

4. Stranke v odgovorih na pritožbi predlagata njuno zavrnitev.

5. Pritožba upnikov je utemeljena, pritožba dolžnikov pa je delno utemeljena.

_O pritožbi upnikov:_

6. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

7. Utemeljena je pritožbena trditev, da za omejitev sodnih penalov na najvišji skupni znesek 10.000,00 EUR, ni pravne podlage. Ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov o višini nateklih sodnih penalov še ni mogoče govoriti, saj sodni penali do izteka dodatnega roka še ne začnejo teči, pa tudi sicer je eventualno nesorazmerje med višino nateklih sodnih penalov in vrednostjo nedenarne izpolnitve bodoče negotovo dejstvo, saj vnaprej ni mogoče vedeti, kdaj bosta dolžnika svojo obveznost izpolnila oziroma kdaj bosta upnika vložila predlog za izvršbo in s tem ustavila tek določenih sodnih penalov. Materialnopravna podlaga za določitev sodnih penalov je v celoti urejena v 269. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ter zato analogna uporaba določil o denarni kazni v zvezi z 226. členom ZIZ ne pride v poštev. Prvi odstavek 269. člena OZ omejitve penalov ne določa, saj je institut sodnih penalov namenjen pritisku na dolžnika, da izpolni svojo nedenarno obveznost, ugotovljeno v pravnomočni sodni odločbi. Če bi namreč že v sklepu o določitvi omejili višino sodnih penalov, bi dolžnik vedno lahko, s tem, ko bi izračunal, koliko se mu še splača plačati, namesto izpolnitve obveznosti, lahko izsilil svojo zmago v pravdi, ki jo je sicer izgubil. Upnikova pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave pa bi se tako izvotlila (tako odločba Ustavnega sodišča RS, U-181/99). Prav iz tega razloga drugi odstavek 269. člena OZ daje možnost zmanjšanja določene vsote šele pozneje, če dolžnik izpolni svojo obveznost. Navedena zakonska določba namreč daje sodišču pooblastilo, da potem, ko dolžnik izpolni obveznost, na njegov predlog zmanjša določeno vsoto penalov, upoštevajoč namen, zaradi katerega je odredilo njihovo plačilo.

8. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnikov ugodilo in sklep v točki II glede omejitve seštevka vseh sodnih penalov na 10.000,00 EUR razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

_**O pritožbi dolžnikov:**_

9. Materialnopravna podlaga za uporabo inštituta sodnih penalov je v 269. členu OZ, ki daje upniku možnost, da v primeru, če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje nedenarne obveznosti, ugotovljene s pravnomočno odločbo, zahteva naj sodišče dolžniku določi primeren dodatni rok za izpolnitev ter izreče, da bo moral, če v tem roku obveznosti ne bo izpolnil, od dneva, ko se rok izteče, upniku plačati določeno vsoto denarja za vsak dan zamude ali za kakšno drugo časovno enoto. Namen sodnih penalov je torej brez izvršbe doseči dolžnikovo izpolnitev. Zakon daje torej možnost upniku, da se prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve (nenadomestne ali nadomestne obveznosti), ali pa bo dolžnika poskušal prisiliti k izpolnitvi še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še z izterjavo) sodnih penalov. O upnikovi zahtevi, da naj se dolžniku naložijo sodni penali, odloča sodišče v izvršilnem postopku. Upnik pa lahko zahteva plačilo sodnih penalov le do vložitve predloga za izvršbo (tretji in četrti odstavek 212. člena ZIZ).

10. Tudi v postopku določitve sodnih penalov velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako ne more presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati, pri čemer je postopek določitve sodnih penalov namenjen določitvi dodatnega roka za izpolnitev nedenarne terjatve, ki je bila že ugotovljena v predhodnem pravdnem postopku. Posledično je dolžnik dolžan izvršiti obveznost iz izvršilnega naslova tako kot se glasi. Iz sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 23. 3. 2021, ki predstavlja podlago za določitev sodnih penalov, ne izhaja, da bi bila obveznost dolžnikov odvisna oziroma pogojena s kakšno obveznostjo upnikov. Navedbe dolžnikov, da upnika nista vrnila kupnine v znesku 64.000,00 EUR, tako na njuno obveznost izselitve in izpraznitve stanovanjske stavbe in pomožnega objekta ne vplivajo in niso pravno pomembne. Neprimernost roka za izpolnitev naložene obveznosti bi prav tako dolžnika morala ugovarjati že v postopku izdaje sodbe in se v tem postopku ne morejo več upoštevati.

11. Neutemeljeni so tudi očitki o zlorabi prava. Ustavno sodišče se je v zgoraj navedeni odločbi opredelilo, da vložitev predloga za določitev sodnih penalov namesto predlaganja izvršbe, ne more pomeniti zlorabe upnikove pravice. Dolžnika imata namreč možnost preprečiti plačilo sodnih penalov z izpolnitvijo obveznosti, ki jima je naložena.

12. Kriterij za določitev višine sodnih penalov sta pomen dejanja in okoliščine primera. Prav tako je eden od možnih kriterijev tudi premoženjsko stanje dolžnika, v smislu, kakšna višina sodnih penalov bi dolžnika še prisilila k prostovoljni izpolnitvi, to je, kakšno breme bi bilo zanj dovolj veliko, da bo raje izpolnil obveznost, kot pa plačeval sodne penale. Da pa bi se dosegel namen penalov, to je izpolnitev obveznosti, in da pri tem ne bi prišlo do zlorabe pravic (do zlorabe pravic bi lahko prišlo v primerih, ko bi bili zahtevani sodni penali v povsem neprimerni višini) sodišče druge stopnje v konkretnem primeru ugotavlja, da je upoštevajoč vse zgoraj navedeno v izpodbijanem sklepu določena višina dnevnega zneska za vsak dan zamude določena previsoko. Zato je v tem delu na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi dolžnikov ugodilo in dnevni znesek sodnih penalov znižalo za 50,00 EUR (na 50,00 EUR). Ocenilo je namreč, da ta znesek zadošča za siljenje dolžnikov k izpolnitvi naložene obveznosti. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjen delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

_**O pritožbenih stroških:**_

13. Upnika sta s pritožbo sicer uspela, vendar je sodišče druge stopnje kljub temu odločilo, da sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Dejstvo, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru sprejelo svojo odločitev o omejitvi višine sodnih penalov, pomeni naključje, ki se je primerilo upnikoma in zaradi tega teh stroškov ne bi bilo pravično naložiti v plačilo dolžniku. Glede na delni uspeh dolžnikov, zaradi katerega posebni stroški niso nastali, je sodišče druge stopnje odločilo, da tudi onadva sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Glede stroškov odgovorov na pritožbo je sodišče druge stopnje odločilo, da jih stranke krijejo same, ker so nepotrebni. V odgovorih namreč niso navedli ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve oziroma k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).