Jedro

Naloga nadzornika je, da za naročnika opravlja nadzor, ali se gradnja izvaja v skladu s projekti za izvedbo del in gradbenimi predpisi, kakor tudi, da so dela, ki jih izvajalec prikaže v evidencah, ki jih mora voditi, tudi resnično opravljena. Pri gradnjah namreč sodeluje več udeležencev, vsak s svojo funkcijo. Zaradi navedenega se tudi njihovi interesi v zvezi z graditvijo objekta medsebojno v določeni meri razlikujejo, tako da lahko pride do konflikta interesov med njimi. Prav tako je izvajanje gradbenega nadzora delno tudi v javno pravnem interesu. Torej že iz same narave namena nadzora izhaja, da lahko nadzornik potrdi le to, kar je bilo dejansko izvedeno, tako po količinah in vrstah del.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Disciplinska komisija Inženirske zbornice Slovenije (IZS) je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnik kriv, da je kot odgovorni nadzornik pri investiciji „energetska sanacija Splošne bolnišnice Murska Sobota“ v januarju 2012 potrdil 6. začasno situacijo in s tem potrdil, da je stanje, opisano v začasni situaciji, enako dejanskemu stanju, čeprav je v začasni situaciji pisalo, da so bile dobavljene mikroturbine z integriranim kompresorjem tlaka, dejansko pa so bile dobavljene mikroturbine brez kompresorja, s čimer je storil kršitev iz 1. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS ter mu je za navedeno kršitev izrekla disciplinsko sankcijo opomin. Navedeni sklep je bil izdan v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo tega sodišča II U 428/2014 z dne 11. 3. 2015. Sodišče je v sodbi navedlo, da iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi kršitelj storil kršitev po 6. in 7. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS, zato je naložilo disciplinskemu organu, da ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča dopolni ugotovitveni postopek. Disciplinska komisija navaja, da zaradi pravilne uporabe materialnega prava ni vezana na pravno kvalifikacijo, kot jo poda disciplinski tožilec. Opisano ravnanje tožnika predstavlja disciplinsko kršitev iz 1. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ki določa, da gre za disciplinsko kršitev, če član zbornice s svojimi dejanji, opustitvami ali obnašanjem v poslovnem in javnem nastopanju krni ugled stroke ali podaja neresnične podatke ali se neprimerno ali žaljivo obnaša. V obravnavanem primeru gre za podajanje neresničnih podatkov, saj dejansko stanje, ki ga je tožnik potrdil s podpisom 6. začasne situacije, ni enako dejanskemu stanju. Navedeno kršitev je storil iz malomarnosti, saj bi se moral zavedati, da bo prišlo do neusklajenosti med dejanskim stanjem in potrjeno začasno situacijo.

2. Disciplinsko sodišče IZS je potrdilo odločitev disciplinske komisije. Bistvo potrjene začasne situacije v tem, da nadzornik v imenu naročnika potrdi izvedene količine pogodbenih del in pogodbenih cen. Pri tem mora biti nadzornik dovolj skrben, saj dela v korist naročnika. V zvezi s kršitvijo je brezpredmetno, da je mogoče naknadno vgraditi kompresor, kakor tudi, da kompresorji niso bili plačani. Neutemeljen je tudi očitek, da disciplinska komisija ne bi smela spremeniti pravne kvalifikacije očitane disciplinske kršitve. Disciplinska komisija je namreč pri odločanju vezana na bistvene sestavine dejanskega stanja, kot ga navede disciplinski tožilec, ne pa tudi na njegovo pravno kvalifikacijo. V skladu z Disciplinskim pravilnikom IZS namreč mora disciplinska komisija preveriti, ali je očitano dejanje disciplinska kršitev po celotnem disciplinskem pravilniku, ne pa zgolj tista kršitev, ki jo očita disciplinski tožilec. V obravnavani zadevi ni možno uporabiti 2. točke 85. člena Disciplinskega pravilnika IZS, saj se ta določba uporabi le v primeru, ko ni dokazano, da bi kršitelj storil očitano dejanje, kar pomeni, da dejstva ne kažejo na to, da bi kršitelj izvršil historični dogodek, ki mu ga očita disciplinski tožilec. V disciplinskem postopku se smiselno uporabljajo tudi določbe ZUP, po katerih je uporaba ustrezne pravne podlage v domeni organa. Tudi Zakon o kazenskem postopku določa, da sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja, podobno pa določa tudi Zakon o prekrških. V obravnavanem primeru je bil očitek o protipravnem ravnanju tožnika vedno uperjen v njegov podpis 6. začasne situacije, ki je vsebovala neresničen podatek. V zvezi s tem dejstvom so bili izvedeni vsi dokazi, zato ni mogoče govoriti o onemogočanju obrambe pritožnika ali poseganje v pošteno in pravično sojenje. Tekom postopka se je tudi vedno omenjalo, da je bil podatek na potrjeni začasni situaciji neresničen, zato tudi ne drži, da tožnik ni vedel, česa je obtožen. Zavrača tudi pritožbeni ugovor, da naj bi se kršitev iz 1. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS nanašala na obnašanje v javnem življenju, saj je izrecno določeno poslovno delovanje člana IZS.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je sicer res potrdil 6. začasno situacijo, vendar s tem ni potrdil sporne postavke v celoti. Potrdil jo je zgolj do dela vrednosti, ki predstavlja vgrajeno mikroturbino brez integriranega kompresorja. To je bilo jasno tudi disciplinski komisiji. Prav tako ji je bilo jasno dejstvo, da se kompresor lahko vgradi kasneje, saj se s tehničnega vidika lahko mikroturbina dobavi v dveh delih. Ker se je naročnik pogajal za dobavo mikroturbine brez kompresorjev, je izvajalec tudi dejansko vgradil zgolj mikroturbino brez kompresorja, zato je potrdil predmetno postavko zgolj v delu, v katerem je bila v tistem trenutku izvedena. Tako je zlonamerna trditev, da je potrdil vgradnjo kompresorjev. Noben predpis pa ne določa, da ne bi smel potrditi posamezne postavke do stopnje izvedenosti del. S tem je bilo jasno pokazano, da dela v celoti niso bila izvedena. Sicer pa postavke ni smel in ni mogel spremeniti in vanjo ni smel ničesar vpisovati, saj je spreminjanje postavk in nazivov zlasti, ker je šlo za kohezijska sredstva, strogo prepovedano, pa tudi sicer ni v praksi. Tožniku se očita disciplinska kršitev 1. točke 10. člena, ki pa se nanaša na ponavljajoča se dejanja opustitve ali obnašanja. Ne gre torej za kršitev, ki bi imela podlago v enkratnem dejanju kršitelja, temveč za kršitev, ki se lahko očita ob ponavljajočih se dejanjih. Navedeno izhaja iz gramatikalne razlage določila, ker je tekst zapisan v množini. Prav tako se očitano ravnanje ne nanaša na njegovo obnašanje v poslovnem svetu, temveč na konkretno delo, kar pa s poslovnim svetom nima nobene povezave. Tožnik ugovarja tudi kršitev pravice do poštenega sojenja, saj bi mu morala biti dana pravica do zagovora glede očitanega dejanja. Te pravice pa ni imel, saj se brani zoper druge očitke, kot je bil kasneje spoznan za krivega. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter po opravljeni glavni obravnavi samo odloči o stvari.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da iz izpodbijanih sklepov jasno izhaja, katere okoliščine so pravno odločilne. Bistveno je, da je tožnik, kar tudi sam priznava, podpisal in s tem potrdil 6. začasno situacijo. Na listini pa je tudi izjava, da kot nadzorni organ s podpisom potrjuje, da so dela, izkazana v tej situaciji, resnična v navedenih količinah, da so vrste in količine del vnesene na podlagi podatkov iz gradbene knjige, da posamezne cene ustrezajo cenam iz predračuna, kakor tudi izvršena dela ustrezajo pogojem iz pogodbe. To pomeni, da morajo biti vsi elementi našteti v začasni situaciji dejansko fizično vgrajeni. Za storitev kršitve iz 1. točke 10. člena Disciplinskega pravilnika zadošča že enkratna kršitev oziroma ravnanje. Prav tako je bila začasna situacija nedvomno podana v poslovnem svetu, saj je tožnik ravnal kot nadzornik, torej ko je delo opravljal v okviru poslovne dejavnosti. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je odločitev Disciplinske komisije IZS, ki jo je potrdilo tudi Disciplinsko sodišče IZS, pravilna in zakonita. Prav tako se strinja z razlogi, ki sta jih za svojo odločitev navedla oba disciplinska organa ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).

7. V zadevi ni sporno, da je disciplinski tožilec tožniku očital, da je kot nadzornik podpisal 6. začasno situacijo, ki je vključevala tudi dobavo mikroturbine z integriranim kompresorjem tlaka, čeprav je bila dobavljena le mikroturbina brez kompresorja. Naloga nadzornika je, da za naročnika opravlja nadzor, ali se gradnja izvaja v skladu s projekti za izvedbo del in gradbenimi predpisi, kakor tudi da so dela, ki jih izvajalec prikaže v evidencah, ki jih mora voditi, tudi resnično opravljena. Pri gradnjah namreč sodeluje več udeležencev, vsak s svojo funkcijo. Zaradi navedenega se tudi njihovi interesi v zvezi z graditvijo objekta medsebojno v določeni meri razlikujejo, tako da lahko pride do konflikta interesov med njimi. Prav tako je izvajanje gradbenega nadzora delno tudi v javno pravnem interesu. Torej že iz same narave namena nadzora izhaja, da lahko nadzornik potrdi le to, kar je bilo dejansko izvedeno, tako po količinah in vrstah del. Tožnik je torej že na podlagi svoje profesionalne dolžnosti vedel, kakšen je pomen njegove potrditve na listini, ki jo je podpisal. Prav tako je začasna situacija izrecno vsebovala izjavo, da s podpisom potrjuje, da so dela, izkazana na začasni situaciji, resnična v navedenih količinah, da so vrste in količine del vnesene na podlagi podatkov iz gradbene knjige, da posamezne cene ustrezajo cenam iz predračuna, kakor tudi izvršena dela ustrezajo pogojem iz pogodbe. V sporni 6. začasni situaciji pa je nesporno napisana mikroturbina z integriranim kompresorjem zemeljskega plina za dvig tlaka, kar pomeni, da je tožnik s podpisom potrdil, da je bila takšna mikroturbina tudi dobavljena in vgrajena. Zato je tudi nelogičen tožnikov tožbeni ugovor, da je potrdil sporno postavko le do stopnje izvedenosti del, to je vgradnjo mikroturbine brez integriranega kompresorja, saj to iz potrjene začasne situacije ne izhaja.

8. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da se kršitev po 1. točki 10. člena Disciplinskega pravilnika IZS nanaša le na ponavljajoča dejanja. Tožniku se očita, da je s podpisom 6. začasne situacije potrdil neresnični podatek. Dikcija, da član zbornice podaja neresnične podatke ne pomeni, da gre za kršitev le v primeru, če takšno ravnanje ponavlja, temveč zadošča že enkratno ravnanje člana zbornice v nasprotju z navedeno določbo. Ker je kršitev storil v okviru opravljanja svoje dejavnosti – izvajanje nadzora, pa tudi gre za dejanje storjeno v poslovnem svetu.

9. Sodišče se tudi strinja s stališčem disciplinskega sodišča, da je disciplinski organ v postopku vezan na opis dejanja, ki predstavlja kršitev, ne pa tudi na pravno kvalifikacijo kršitve kot jo opredeli disciplinski tožilec. Tožniku pa se je ves čas postopka očitalo, da je s podpisom 6. začasne situacije potrdil situacijo, ki ni bila skladna z dejanskim stanjem, zato je neutemeljen njegov ugovor, da mu je bila kršena pravica do poštenega sojenja.

10. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje v zadevi ni sporno, temveč gre le za vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

11. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.