Jedro

Tožena stranka je bila fizična oseba, ki je sicer tudi odvetnik. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in po ugovoru nadaljevalo postopek kot v pravdi. Ker je tožena stranka podala ugovor kot odvetnik, je v uvodu sodbe prišlo do pomote in je sodišče v sodbi zapisalo toženo stranko odvetnik. Sedaj v pritožbi trdi, da je napačna oseba, saj je v izreku sodbe zapisan toženec kot odvetnik. Ker v izreku sodbe sodišče vzdrži v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, tam pa je prava oseba, ni podana očitana absolutno bistvena kršitev določb ZPP. V nadaljevanju postopka pa bo sodišče prve stopnje napako iz uvoda sodbe odpravilo, saj gre za pomoto.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 93619/2017, z dne 13. 10. 2017 in sicer glede 1. točke izreka sklepa in 3. točke glede izvršilnih stroškov in naložilo toženi stranki nadaljnje pravdne stroške.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. V izreku sodbe je na strani dolžnika napačna oseba, ker je zapisano, da je dolžan plačati obveznosti do tožeče stranke v svojstvu odvetnika. Predmetna terjatev se nanaša na pritožnika kot fizično osebo in ne na odvetnika in nima z dejavnostjo povezave. Tožena stranka je ugovarjala, da fakture, ki jih vtožuje tožeča stranka, ni prejela in jih nima v evidenci. Tožeča stranka ni predložila dokazov, da je toženi stranki fakture dostavila in sodišče se do te trditve ni opredelilo. Tožeča stranka ni upravičena do priglašenih stroškov z drugo pripravljalno vlogo, saj je bila nepotrebna. Tožena stranka kot fizična oseba je bila v poslovnem razmerju s tožečo stranko z dobavo električne energije za gospodinjstvo na naslovu P. Svojo dejavnost kot odvetnik pa ima na naslovu T. 3. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Gre za tipkarsko napako, saj gre za fizično osebo in ne za odvetnika. Sicer pa pritožba izpodbija dejansko stanje, kar ni dovoljeno. Sodišče ni ugotovilo, da druga vloga ni bila potrebna, saj je tožnik dopolnil podlago in pojasnil na katere obdobje se nanaša račun 000. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik trdi, da je v izreku sodbe napisano na strani dolžnika napačna oseba, ker je zapisano, da ima obveznost do tožeče stranke kot odvetnik. V spisu je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kjer je bil kot dolžnik naveden A. A., P. (list. št. 3). Nato je sodišče prve stopnje izdalo takšen sklep o izvršbi in tudi pravilno poimenovalo dolžnik (tako v uvodu kot v izreku sklepa o izvršbi - list. št. 4). Nato je dolžnik podal ugovor in sam ugovarjal kot "odvetnik A. A.". Ko pa je vložil pripravljalno vlogo z dne 18. 2. 2018, pa je toženo stranko poimenoval A. A. in se podpisal kot "odvetnik A. A.". Tožeča stranka je ves čas poimenovala toženca: A. A. V izpodbijani sodbi je sodišče prve stopnje v izreku le vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 10. 2017. V tem sklepu pa je kot dolžnik poimenoval "A. A.". To pomeni, da pritožba nima prav, da je sodišče v izreku sodbe napisalo na strani dolžnika: odvetnika. V izreku je torej zapisan A. A. kot fizična oseba, saj je sklep o izvršbi glasil na tega dolžnika.

6. Res pa je, da je v uvodu sodbe zapisano, da je tožena stranka "odvetnik A. A.". Vendar gre za pomoto, ki jo bo sodišče prve stopnje zlahka odpravilo s popravnim sklepom. Ne glede na to pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je odvetnik, ki odvetništvo opravlja kot svobodni poklic, fizična oseba in ne pravna oseba. Le v primeru, da se oblikuje odvetništvo kot odvetniška družba ima drugačen status (1. člen Zakona o odvetništvu, UL RS, št. 36/2019). To pomeni, da je stranka A. A. kot fizična oseba in da v uvodu sodbe po pomoti dodana "odvetnik", ne vpliva na status stranke oziroma na procesno sposobnost biti stranka. Sodišče prve stopnje bo s popravnim sklepom to pomoto odpravilo.

7. Pritožba še trdi, da je tožena stranka ugovarjala, da fakture ni prejela in je nima v evidenci. Tožena stranka je podala ugovor in eno pripravljalno vlogo in ta trditev iz pritožbe je protispisna. Tožena stranka je le ugovarjala, da upnik ni predložil verodostojne listine, na katere se sklicuje v predlogu. Upnik je predložil na poziv sodišča te listine v nadaljevanju postopka. Nikoli pa ni tožena stranka trdila, da kot pogodbena stranka pred pravdo ni prejela fakture, zato se tudi sodišču o tem ni bilo treba opredeliti in zato tudi ni podana smiselno uveljavljena kršitev ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena.

8. Pritožba še napada izrek o pravdnih stroških in trdi, da je sodišče prve stopnje priznalo stroške tožeči stranki za drugo pripravljalno vlogo in da naj bi sodišče v sodbi ugotovilo, da ni bila potrebna. Tožeča stranka se je v drugi pripravljalni vlogi opredelila do navedb tožene stranke in sodišče ni ugotovilo, da ta vloga ni potrebna. Pritožba še trdi, da je bila tožena stranka kot fizična oseba v poslovnem razmerju s tožečo stranko z dobavo električne energije na naslovu P. Vendar je tudi sodišče prve stopnje pravilno označilo naslov tožene stranke P. in ne na T., kjer se potrditvah pritožnika nahaja odvetniška pisarna.

9. Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, navedba iz odgovora pa niso prispevale k rešitvi te zadeve. Ker niso bile podane uveljavljane absolutne bistvene kršitve določb ZPP in je bilo materialno pravo pravilno ugotovljeno (pritožba tega ne graja), je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi ugotovljenega pogodbenega razmerja in dostavljenih dokazil o plačilu, pravilno uporabilo materialno pravo. V sporu majhne vrednosti pa tako ni dovoljeno izpodbijati dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče pa je odločilo po sodnici posameznici na podlagi 458. člena ZPP.