Jedro

Odločitev o predlogu nasprotne udeleženke v ugodilnem delu je glede na povedano pravilna, vsled tega pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče še opozarja na ugotovitev izvedenke, da je otrok zaradi konfliktnega odnosa med staršema v hudi stiski in ogrožen ter da zato potrebuje psihoterapijo, takšno strokovno pomoč pa po njenem mnenju potrebujeta tudi udeleženca, da bosta kot starša lahko delovala v največjo otrokovo korist. Zato je nujno, da v tej smeri izboljšata medsebojni odnos.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom začasno uredilo stike mladoletnega A. A. s staršema (udeležencema), kot je to razvidno iz I. točke izreka sklepa. Za primer kršitve obveznosti iz začasne odredbe je določilo denarno kazen (II. točka izreka sklepa). Nadomestilo je soglasje predlagatelja za začasni vpis otroka v 1. razred Osnovne šole X. s 1. 9. 2023, nasprotni udeleženki pa je naložilo, da v roku sedmih dni vloži predlog za izvajanje starševske skrbi (III. točka izreka sklepa). Kar je nasprotna udeleženka v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe zahtevala drugače in več je zavrnilo (VI. točka izreka sklepa), zavrnilo pa je tudi predlagateljev predlog za izdajo začasne odredbe (VII. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrne predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe in ugodi predlagateljevemu predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Poudarja, da izvedensko mnenje izvedenke ni nepristransko, saj je izvedenka povzemala le informacije, podane s strani nasprotne udeleženke. Izvedenka se ni opredelila do očitno neustreznih ravnanj nasprotne udeleženke. Ravnanja nasprotne udeleženke je ne potrjujejo kot ljubeče in čustvene mame. Nasprotna udeleženka že nekaj časa ne dovoli nobenega stika otroka s predlagateljem. Izvedenka je pripisala predlagatelju obnašanja in lastnosti, ki jih dokumentacija v spisu ne potrjuje. Izvedenka ni želela komentirati dejstva, da nasprotna udeleženka otroka ni vozila na predpisane sistematske preglede. Izvedenka je opravila dodatno srečanje z nasprotno udeleženko, ne pa tudi s predlagateljem. Sodišče je sámo ugotovilo, da je pri vseh praktičnih življenjskih vprašanjih otroka oče bolj aktiven kot mati. Do prejema predloga predlagatelja za začasno odredbo nasprotna udeleženka ni storila ničesar, da bi otroka vključila v šolo s 1. 9. 2023. Izvedenka se je aktivno vpletla v to, da mati ni peljala otroka na sistematski pregled za vstop v šolo. Ni mogoče trditi, da mati bolje pozna otrokove potrebe. Zaradi oddaljenosti materine zaposlitve bo otrok v varstvu pri starih starših, namesto da bi se z njim v popoldanskem času ukvarjal oče. Nasprotna udeleženka v zvezi z zaposlitvijo bližje domu ni storila ničesar. Navedba sodišča, da bo sestrica pomagala bratcu pri šolskih obveznostih, predstavlja prelaganje obveznosti matere na 10-letno deklico. Otrok je bil v času preživljanja poletnega stika z očetom ves čas zelo sproščen.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot je pojasnilo že prvo sodišče, je izdaja začasne odredbe na mestu, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen in drugi odstavek 157. člena Družinskega zakonika). Začasna odredba je izjemno sredstvo in jo sodišče izda le tedaj, ko ugotovi, da brez nje otroku preti nastanek težko nadomestljive škode ali da bo prišlo do nasilja.

6. Prvo sodišče je ugotovilo, da je sin udeležencev s 1. 9. 2023 šoloobvezen, da se starša ne moreta dogovoriti, katero osnovno šolo bo otrok obiskoval in da je med staršema visoko konflikten odnos, zaradi katerega ne zmoreta ustrezne medsebojne komunikacije. V takšnih okoliščinah je moralo prvo sodišče nemudoma izdati začasno odredbo o vpisu otroka v šolo.

7. Odločitev o vpisu otroka v osnovno šolo v X. (kraj materinega bivališča) je prvo sodišče sprejelo na podlagi naslednjih ugotovitev: - center za socialno delo je v mnenju navedel, da sta udeleženca skrbna, njuna zmožnost sodelovanja pa zelo niha, pri čemer je otrok bolj navezan na mamo; - po mnenju sodne izvedenke klinične psihologije udeleženca razpolagata s starševskimi sposobnostmi, pri čemer je predlagatelj manj empatičen in izraža posesivni odnos do otroka, s čimer v njem generira strah in čustveno stisko, nasprotna udeleženka pa je čustveno topla in dostopna ter ima boljše starševske kompetence; - dom, kateremu pripada, otrok po mnenju izvedenke bolj doživlja ob materi, ki ima 10-letno hčerko iz prejšnje zveze, otroka pa se med seboj dobro razumeta, zaradi česar bo po oceni prvega sodišča lahko tudi starejša sestrica kot zelo uspešna učenka bratcu v veliko pomoč pri šolskem delu.

8. Navedene okoliščine so tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazane s stopnjo verjetnosti in utemeljujejo pravilnost izpodbijane odločitve. Pritožbeni očitki o pristranskosti sodne izvedenke in njenem nestrokovnem mnenju ter o neustreznih ravnanjih nasprotne udeleženke v zvezi z otrokom so deloma pavšalni, deloma pa neizkazani. Prvo sodišče je res ugotovilo, da so na predlagateljevi strani tudi določene prednosti v primerjavi z nasprotno udeleženko (da je bil pri praktičnih življenjskih vprašanjih otroka bolj aktiven od nje, kot izhaja iz 9. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa), kar pa ne utemeljuje drugačne odločitve od izpodbijane, saj te okoliščine ob ostalih prej navedenih ugotovitvah niso ključnega pomena. Neugodna okoliščina na strani nasprotne udeleženke je (bila) predvsem njena zaposlitev v zelo oddaljenem kraju in s tem povezana velika izguba časa na račun vsakodnevnih voženj na delo in domov, ki pa glede na odgovoru na pritožbo priloženo pogodbo o zaposlitvi nasprotne udeleženke v bolnišnici ... od 13. 10. 2023 dalje ni več aktualna.

9. Prvo sodišče je začasno uredilo tudi stike otroka s staršema (I. točka izreka sklepa), pravilnosti te odločitve pa pritožba obrazloženo ne izpodbija. Glede na to, da znaša razdalja med krajema bivališč udeležencev (Z. - X.) okoli 54 kilometrov, da bo (je) otrok začel obiskovati osnovno šolo v X. ter da je predlagatelj zaposlen v Y., tudi po mnenju pritožbenega sodišča stiki med predlagateljem in otrokom med tednom ne bi mogli biti dovolj dolgi ter s tem v otrokovo največjo korist, to pa že zaradi časovne stiske in potrebnih prevozov med krajema bivališč udeležencev. Nedvomno bodo stiki za vikend (od petka popoldne do nedelje popoldne) kvalitetnejši, saj bo otrok lahko pri predlagatelju v tem času bolj umirjen.

10. Odločitev o predlogu nasprotne udeleženke v ugodilnem delu je glede na povedano pravilna, vsled tega pa je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predlagateljevega predloga za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče še opozarja na ugotovitev izvedenke, da je otrok zaradi konfliktnega odnosa med staršema v hudi stiski in ogrožen ter da zato potrebuje psihoterapijo, takšno strokovno pomoč pa po njenem mnenju potrebujeta tudi udeleženca, da bosta kot starša lahko delovala v največjo otrokovo korist. Zato je nujno, da v tej smeri izboljšata medsebojni odnos.

11. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).