Jedro

Dolžnik zahteva izločitev sodnice v skladu s 6. točko 70. člena ZPP, po kateri se sodnika izloči takrat, ko obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost. Predsednik okrožnega sodišča je moral zato oceniti, ali so v zadevi res podane takšne okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom v sodničino nepristranskost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil zahtevo za izločitev okrožne sodnice A. A. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagal, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ugotavlja, da se noben (konkreten) pritožbeni očitek ne nanaša na izpodbijani sklep. Pritožnik le pavšalno navaja zakonska določila, ki urejajo zahtevo za izločitev sodnika in se sklicuje na ustrezne določbe ustave in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, teh navedb pa z ničemer ne poveže z izpodbijano odločbo.

5. Pritožnik trdi, da je pozicija, v kateri se je znašel, posledica dolgoletnega (ne)odločanja višjega sodišča v zadevi I Cpg 1020/2017 po pritožbi B. B., zastopnika D. d.o.o, ki je dolžnikova hčerinska družba. Navaja še, da mu ni bil vročen sklep, s katerim je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo o izločitvi predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, pri tem pa ne pojasni, kakšno zvezo ima to z izpodbijanim sklepom.

6. V nadaljevanju pritožbe pritožnik navaja, da bi mu moralo biti omogočeno, da se seznani z vsemi vlogami in listinami v spisu, da bi se tudi sam lahko izjasnil o dejstvih, ki so pomembna za odločitev. Očitno je, da pritožnik v tej zadevi uveljavlja pritožbene razloge v zvezi s postopkom izločitve predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, o kateri pa je že odločalo Vrhovno sodišče RS. Zaključi še, da je „objektivna odgovornost Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Cpg 1020/2017“ nesporno izkazana, saj naj bi neutemeljena zamuda pri odločanju v tej zadevi utemeljevala močan dvom v nepristranskost odločanja.

7. Trdi, da je izpodbijani sklep neutemeljen in „v nasprotju z ustavnopravno doktrino“. Sklicuje se na „objektivno-subjektivni test“, po katerem se ugotavlja, ali obstajajo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma, ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodnikove nepristranskosti.

8. Ob obilici tovrstnih navedb je izostala navedba pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na izpodbijani sklep. Višje sodišče ga je zato preizkusilo iz razlogov, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

9. Iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je dolžnik ob izločitvi sodnice A. A. neuspešno zahteval tudi izločitev predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani in predsednika Višjega sodišča v Ljubljani.

10. Dolžnik zahteva izločitev sodnice v skladu s 6. točko 70. člena ZPP, po kateri se sodnika izloči takrat, ko obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom v njegovo nepristranskost. Predsednik okrožnega sodišča je moral zato oceniti, ali so v zadevi res podane takšne okoliščine, ki v očeh povprečno razumne javnosti vzbujajo dvom v sodničino nepristranskost. 11. Dolžnikovi očitki se nanašajo na sodničino domnevo pristranskost sojenja v postopku, ker naj bi na naroku dne 15.10.2019 izjavila, da ima že izoblikovano mnenje, za katerega sicer nima dokazov, sodnica naj bi tudi ostajala v razpravni dvorani z nasprotno stranko in se z njeno pooblaščenko dogovarjala o predmetni zadevi, imela naj bi nenehne konzultacije z nasprotno stranko na obravnavi, do dolžnikovih dokaznih predlogov pa se naj ne bi opredeljevala in jih je brez obrazložitve zavračala. Vse navedeno naj bi kazalo na sodničino poznanstvo z upnikovo pooblaščenko. Predsednik sodišča je v zvezi z navedenimi očitki pridobil sodničino mnenje.

12. Višje sodišče ugotavlja, da je predsednik okrožnega sodišča v izpodbijani odločbi prepričljivo in natančno zavrnil vse pritožnikove očitke o pristranskosti sodnice, pritožnik pa navedenemu s svojimi pritožbenimi navedbami ni z ničemer nasprotoval. 13. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker jih je kot neutemeljene zavrnilo in ker ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je materialnopravno pravilen sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).