Jedro

Upnik je izvršbo za uveljavitev nedenarne obveznosti upravičen voditi vse do takrat, ko uveljavljana nedenarna obveznost ni v celoti oziroma dokončno izpolnjena. Vse do takrat je posledično upravičena tudi izvršba z izrekanjem in izterjavo denarnih kazni za dosego nenadomestnih nedenarnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da upnik dolžniku stroškov vlog z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 ni neutemeljeno povzročil.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka, to je glede dolžnikovih stroškov postopka, potrdi.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (I. točka izreka), ter odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka, o katerih do izdaje tega sklepa še ni bilo odločeno (II. točka izreka).

2.Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo zoper II. točko izreka sklepa, glede njegovih stroškov postopka. Navaja, da mu sodišče neupravičeno ni priznalo stroškov, priglašenih z vlogama z de 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023. Z vlogo z dne 11.01.2023 je dolžnik obvestil sodišče, da je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom opr. št. I Cpg 568/2022 dne 22.12.2022 odločilo o njegovi pritožbi zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ng 29/2021 z dne 16.09.2021. Višje sodišče je pritožbi dolžnika delno ugodilo in spremenilo sklep z dne 16.09.2021 (na podlagi katerega je upnik sprožil in vodil predmetni izvršilni postopek) v: - 6. alineji III. točke izreka (zavrnilo je vpogled v konto kartice družbenika A. A. od leta 2001 do 2014), - 8. alineji III. točke izreka (zavrnilo je vpogled v konto kartice družbenice B. B. za leti 2007 in 2008), - 13. alineji III. točki izreka (v celoti zavrnilo zahtevo upnika), - 15. alineji III. točke izreka (v celoti zavrnilo zahtevo upnika) in - 16. alineji III. točki izreka (v celoti zavrnilo zahtevo upnika) ter v stroškovnem delu. V zvezi s tem je dolžnik v vlogi z dne 11. 1. 2023 zahteval povrnitev stroškov, ki jih je imel v zvezi s predmetnim izvršilnim postopkom (sestava ugovora zoper sklep o izvršbi, sestava predloga za odlog izvršbe, sestava predmetne vloge z dne 11. 1. 2023, vse po odvetniku), ker se je izkazalo, da je bil njegov ugovor delno upravičen. Sploh pa predlog za izvršbo delno niti ni bil potreben, ker je dolžnik sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani izvršil že pred upnikovo vložitvijo predloga za izvršbo, kar je upnik vedel in kljub temu zahteval izvršitev sklepa v izvršilnem postopku v celoti. Sicer pa je tudi VSL v sklepu, ko je odločalo o stroških postopka, odločilo, da je upnik utemeljeno vložil predlog le za približno 2/3 zahtevanih listin in temu primerno tudi spremenilo sklep v stroškovnem delu (ob upoštevanju, da je upnik priglasil tudi previsoko nagrado po določbah Odvetniške tarife). Za preostalo 1/3 listin ni obstajal izvršilni naslov, na podlagi katerega bi upnik lahko zahteval izvršbo. Dolžnik je v zvezi s sestavo vloge z dne 11. 1. 2023 od upnika zahteval povrnitev nastalih stroškov, in sicer 300 OT za sestavo obrazložene vloge po odvetniku po tar. št. 31/8, povečano za 2% materialne stroške in 22% DDV. Sodišče po dolžnikovem mnenju neupravičeno ni priznalo teh stroškov, saj je z vlogo dolžnik opozoril in izkazal, da je bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, spremenjena, kar je tudi razlog za ugovor po 4. točki prvega odst. 55. čl. ZIZ. Tako se je izkazalo, da je bila vloga dolžnika potrebna in je zato tudi upravičen do povračila stroškov, ki mu jih je s svojim ravnanjem povzročil upnik. Z vlogo z dne 05. 7. 2023 je dolžnik odgovoril na upnikov odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi in predlog za odlog izvršbe, v katerem je obširno navajal, čemu so bile upnikove navedbe v odgovoru na ugovor neutemeljene. Dolžnik je ponovno navajal, da je Višje sodišče v Ljubljani spremenilo izvršilni naslov in da izvršba za večji del listin, ki jih je upnik zahteval v predlogu za izvršbo, niti ni bila potrebna. Te listine je namreč upnik prejel, še preden je predlog za izvršbo vložil. Tudi v tem primeru je dolžnik v zvezi s sestavo vloge zahteval povrnitev nastalih stroškov, in sicer 300 OT za sestavo obrazložene vloge po odvetniku po tar. št. 31/8, povečano za 2% materialne stroške in 22% DDV. Sodišče po dolžnikovem mnenju neupravičeno ni priznalo teh stroškov, saj je z vlogo dolžnik ponovno opozoril in izkazal (ob ignoranci sodišča do preteklih dolžnikovih vlog v izvršilnem postopku), da je bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, spremenjena. Višjemu sodišču, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi in samo odloči o priglašenih stroških, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu (II. točka izreka glede dolžnikovih stroškov postopka) preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti že po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6.Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom odločalo o stroških dolžnikovih vlog z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 v delu, v katerem je dolžnik uveljavljal, da je izpolnil v predmetnem izvršilnem postopku uveljavljano nedenarno terjatev. Z obema vlogama je sicer dolžnik sodišče tudi obvestil, da je bil izvršilni naslov v tej zadevi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 568/2022 z dne 22. 12. 2022 delno spremenjen, vendar pa je bilo o stroških navedenega obvestila o delni spremembi izvršilnega naslova z dne 11. 1. 2023 že pravnomočno odločeno, in sicer je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19. 9. 2023 (VII. točka izreka) odločilo, da dolžnik stroške vloge z dne 11. 1. 2023 v navedenem delu krije sam.

7.Glede stroškov dolžnika za vlogi z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 v delu, v katerem je dolžnik sodišče obvestil o izpolnitvi nedenarne obveznosti, pa je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu štelo, da mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil. Pojasnilo je, da je v zadevnih vlogah dolžnik sodišču sporočal delno izpolnitev svojih nedenarnih obveznosti, dokler nedenarna obveznost ni v celoti izpolnjena, pa ima upnik pravico vztrajati pri izvršbi, torej pri izterjavi izrečene denarne kazni dolžniku. Upnik tako ni bil dolžan umikati predloga za izvršbo za vsako posamezno izpolnitev, zato je sodišče prve stopnje odločilo, da tudi dolžnik krije sam stroške konkretnih vlog v navedenem obsegu.

8.Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno izhajalo iz določila določila šestega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem je upnik dolžan dolžniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. V zvezi s tem tudi pritožbeno sodišče ob primerjavi sklepa o izvršbi z dne 3. 11. 2022 v zvezi s pravnomočnim sklepom o ugovoru in delni ustavitvi izvršbe s sklepom z dne 19. 9. 2023, navedb v dolžnikovih vlogah z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 ter navedb upnika v delnem umiku z dne 21. 7. 2023 ter umiku z dne 12. 1. 2024 ugotavlja, da dolžnik v vlogah z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 dejansko ni zatrjeval, da bi v celoti poravnal vse obveznosti iz sklepa o izvršbi v zvezi s sklepom o ugovoru in delni ustavitvi z dne 19. 9. 2023. Navrgel sicer je, da v celoti izpolnil obveznosti iz predloga za izvršbo, vendar pa iz v posamezni od obeh vlog konkretno navedenih nedenarnih obveznosti, ki naj bi jih izpolnil, izhaja, da v resnici ne gre za prav vse obveznosti po sklepu o izvršbi z dne 3. 11. 2022 v zvezi s sklepom z dne 19. 9. 2023. Kot je v zvezi s tem pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je upnik izvršbo za uveljavitev nedenarne obveznosti upravičen voditi vse do takrat, ko uveljavljana nedenarna obveznost ni v celoti oziroma dokončno izpolnjena. Vse do takrat je posledično upravičena tudi izvršba z izrekanjem in izterjavo denarnih kazni za dosego nenadomestnih nedenarnih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da upnik dolžniku stroškov vlog z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 ni neutemeljeno povzročil

9.Dolžnik namreč v pritožbi ne izpodbije zgornje ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz trditev njega samega v vlogah z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 dejansko niti ne izhaja, da bi v času njune vložitve vse nedenarne obveznosti po sklepu o izvršbi v zvezi s sklepom z dne 19. 9. 2023 že v celoti izpolnil. V bistvenem se ponovno sklicuje na dejstvo, da je z vlogama z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 sodišče obvestil o delni spremembi izvršilnega naslova s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 568/2022 z dne 22. 12. 2022 delno spremenjen, s čimer pa napadene odločitve ne more ovreči. Kot rečeno je bilo namreč o stroških dolžnikovega obvestila z dne 11. 1. 2023 o delni spremembi izvršilnega naslova pravnomočno odločeno že s sklepom z dne 19. 9. 2023, da bi vse nedenarne obveznosti v celoti izpolnil že v času vložitve vlog z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023, pa dolžnik v pritožbi niti ne zatrjuje. Tako tudi ne pojasni, zakaj naj bi upnik z vlogo, vloženo dne 21. 7. 2023, to je po vložitvi dolžnikovih vlog z dne 11. 1. 2023 in z dne 5. 7. 2023 podal le delni umik izvršilnega naslova, če naj bi bila celotna nedenarna obveznost po sklepu o izvršbi v zvezi s sklepom z dne 19. 9. 2023 že pred tem dokončno v celoti poravnana. V vlogi z dne 21. 7. 2023 je namreč upnik utesnil izvršbo glede vpogleda z omogočanjem fotokopiranja in posedovanja kopij upniku v konto kartice odvetnice C. C. za leti 2009 in 2010, še vedno pa je vztrajal pri izvršbi glede teh konto kartic za leto 2007, 2008 in 2011. Po drugi strani dolžnik glede konto kartic odvetnice C. C. v vlogi z dne 11. 1. 2023 ni navedel ničesar, v vlogi z dne 5. 7. 2023 pa je trdil, da je pooblaščenki upnika 5. 7. 2023 posedoval še konto kartici navedene odvetnice za leti 2009 ter 2010, ter da za čas pred tem konto kartice navedene odvetnice ne obstajajo, saj z njo prej ni bil v poslovnem razmerju. Sicer pa je glede kontno kartic odvetnice C. C. dolžnik že v rednem ugovoru navedel, da jih za čas pred 2011 ne hrani, kar pa je sodišče s sklepom o ugovoru z dne 19. 9. 2023 pravnomočno zavrnilo utemeljitvijo, da bi navedeno dolžnik moral uveljavljati že v postopku izdaje izvršilnega naslova.

10.Po povedanem je pritožbeno sodišče, ki ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu II. točke izreka, to je glede dolžnikovih stroškov postopka, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Glede na neuspeh s pritožbo dolžnik krije svoje pritožbene stroške. Prav tako krije sam svoje stroške odgovora na pritožno upnik, saj z njim ni prispeval k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).