15.1.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. R. iz L., ki jo zastopa J. G., odvetnik v L. na seji senata dne 15. januarja 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba B. R. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 41/95 z dne 14.5. 1996 v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela Slovenije št. Sp 95/86 z dne 30.1.1986 ter odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani št. S 846/95 z dne 9.10.1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Sodišče združenega dela v Ljubljani je kot sodišče prve stopnje odločilo, da se ohrani v veljavi sklep disciplinskih organov delodajalca, ki so pritožnici izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pritrdilo je ugotovitvi teh organov, da je delavka neupravičeno odklonila delo, na katero je bila razporejena (delo čistilke v popoldanskem času), kar je predstavljalo hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v skladu s Pravilnikom o odgovornosti delavcev. Proti odločbi se je pritožila le delavka. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo ter potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi odločbe je med drugim zavrnilo pritožničino navedbo, da izrečeni ukrep ne ustreza teži storjenega dejanja in navedlo "da v danem primeru ni šlo le za odklonitev dela, ampak tudi za neupravičene izostanke z dela, zato so bili razlogi za najstrožji disciplinski ukrep nedvomno podani".

2.V ustavni pritožbi pritožnica zatrjuje kršitev pravice do pritožbe po 25. členu Ustave in navaja, da je Sodišče združenega dela prekršilo prepoved odločanja v škodo stranke, ki se je edina pritožila in meni, da je ta prepoved kot temeljna civilizacijska pridobitev vključena v pravico do pritožbe po 25. členu Ustave.

Meni, da je Vrhovno sodišče nepravilno štelo, da takšno ravnanje pritožbnega sodišča ni vplivalo na odločitev.

B.

3.Pri presoji utemeljenosti te ustavne pritožbe se postavlja dvoje vprašanj - ali je pritožbeno sodišče ravnalo v nasprotju s prepovedjo spremembe odločbe v škodo pritožnika in ali je ta prepoved vključena v pravico do pritožbe po 25. členu Ustave.

Zakon o pravdnem postopku - ustrezne določbe tega zakona je bilo potrebno uporabiti tudi v postopku pred sodišči združenega dela - v 374. členu določa, da pritožbeno sodišče ne sme spremeniti odločbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ta stranka (prepoved reformatio in peius). Ali je sodišče v civilnem ali delovnem sporu ravnalo v skladu s to prepovedjo, je potrebno ugotoviti s primerjavo izrekov sodnih odločb sodišč prve in druge stopnje. Navedena prepoved pa v skladu s pravili civilnega procesnega prava ne preprečuje pritožbenemu sodišču spremembe obrazložitve odločbe prvostopenjskega sodišča. Predvsem sme sodišče, ki odloča o pritožbi, pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča v obrazložitvi utemeljiti z drugačno pravno kvalifikacijo, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje. Po presoji Ustavnega sodišča gre tudi v obravnavani zadevi za tak primer. Sodišče združenega dela Slovenije je pritožbo pritožnice kot neutemeljeno zavrnilo in je potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Odločitve sodišča prve stopnje s tem pritožbeno sodišče ni spreminjalo, torej je tudi ni moglo spemeniti v škodo pritožnice. Le v obrazložitvi odločbe je pritožbeno sodišče pravilnost odločitve provostopenjskega sodišča dodatno utemeljilo z drugim pravnim temeljem. Presojo o zakonitosti odločitve delodajalca o disciplinskem ukrepu prenehanja delovnega razmerja je namreč sodišče prve stopnje oprlo na dejansko ugotovitev, da pritožnica brez opravičljivega razloga ni prihajala na popoldansko delo, to dejstvo pa je pravno kvalificiralo kot neupravičeno odklanjanje dela. Pritožbeno sodišče je odločitvi prvostopenjskega sodišča pritrdilo, pri tem pa je glede dejstev, ki jih je ugotovilo že sodišče prve stopnje, zgolj uporabilo drugo oz. dodatno pravno kvalifikacijo z ugotovitvijo, da je okoliščino, da pritožnica v popoldanskem času ni prihajala na delo, mogoče pravno kvalificirati tudi kot neupravičen izostanek z dela v skladu s predpisi o disciplinski odgovornosti. S tem pritožbeno sodišče ni ravnalo v nasprotju s prepovedjo spremembe v škodo pritožnika.

4.Ker v obravnavani zadevi prepoved spremebe v škodo pritožnika ni bila prekršena, Ustavnemu sodišču ni bilo potrebno presojati, ali je ta prepoved vsebovana v pravici do pritožbe po 25. členu Ustave.

5.Pritožnica tudi navaja, da je z izpodbijanimi odločbami kršena njena pravica do dela po 49. členu Ustave, saj naj bi ji delovno razmerje prenehalo nezakonito.

Glede očitka, da je z izpodbijanimi odločbami kršena pravica do dela po 49. členu Ustave, je potrebno opozoriti, da pravice do dela v smislu pravice do zaposlitve (ki bi bila na ta način prekršena zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) 49. člen Ustave ne zagotavlja. Da bi bile z izpodbijanimi odločbami kršene kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine, povezane z delom, po 49. členu Ustave (prepoved prisilnega dela, svobodna izbira zaposlitve ali pravica dostopnosti delovnega mesta pod enakimi pogoji), pa pritožnica ne zatrjuje in iz njenih navedb kršitev teh ali kakšnih drugih človekovih pravic oz. temeljnih svoboščin tudi ne izhaja. Zgolj vprašanja, ali so sodišča pri odločanju o zakonitosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja pravilno uporabila materialno pravo, pa Ustavno sodišče ne more presojati. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) namreč Ustavno sodišče v okviru ustavne pritožbe presoja le morebitne kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.

6.Ker z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika dr. Lojze Ude ter Franc Testen.

P r e d s e d n i k s e n a t a

mag. Janez Snoj