Up-117/00

13.3.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Z. na seji senata dne 13. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega državnega tožilstva v Novem mestu št. Kt 811/98 z dne 8. 12. 1998 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 832/99 z dne 14. 9. 1999 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Ks 52/99 z dne 16. 6. 1999 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep državnega tožilstva o zavrženju ovadbe in zoper pravnomočen sodni sklep o zavrnitvi zahteve oškodovanca kot tožilca za preiskavo. Zatrjuje kršitev 14., 22. in 23. člena Ustave. Navaja, da vlaga ustavno pritožbo v zakonskem roku, saj naj bi "nazadnje prejel sklep Vrhovnega sodišča z dne 2. 2. 2000". Predlaga, naj se njegovi ustavni pritožbi ugodi, izpodbijani sklepi razveljavijo in osumljenci ustrezno sankcionirajo.

2.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Po določbi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

3.Z izpodbijanim sklepom je državni tožilec zavrgel ovadbo pritožnika zoper B. B., C. C., Č. Č. in D. D. zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, preprečitve dokazovanja in krive izpovedbe oziroma napeljevanja k temu kaznivemu dejanju, ker je menil, da ni utemeljenega suma, da so bila očitana kazniva dejanja storjena.

4.Neposredno zoper sklep državnega tožilstva o zavrženju ovadbe ni mogoče vložiti ustavne pritožbe, saj ima oškodovanec v tem primeru po drugem odstavku 60. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) pravico sam začeti pregon. Iz dokumentacije, priložene ustavni pritožbi, je razvidno, da je pritožnik po izpodbijani odločitvi državnega tožilca kot oškodovanec zahteval, da se zoper navedene osebe uvede preiskava. Zunajobravnavni senat je njegovo zahtevo zavrnil, ker je menil, da ni dokazov, da bi obdolženi storili očitana kazniva dejanja. Zoper to odločitev se je oškodovanec kot tožilec pritožil. Višje sodišče v Ljubljani pa je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper navedeni pravnomočni sodni sklep o zavrnitvi zahteve za uvedbo preiskave.

5.Ustavno pritožbo mora pritožnik v skladu z 52. členom ZUstS vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da si z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva pritožnik ne more ustvariti novega roka za vložitev ustavne pritožbe. Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočni sklep o zavrnitvi zahteve za uvedbo preiskave, je bila s sklepom Vrhovnega sodišča št. Ips 304/99 z dne 29. 12. 1999 zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sklepa sodišč prve in druge stopnje začel teči z vročitvijo sklepa sodišča druge stopnje. Kdaj mu je bil vročen skIep pritožbenega sodišča, pritožnik ne navaja. Iz sklepa Vrhovnega sodišča pa je razvidno, da je pooblaščenka oškodovanca kot tožilca vložila zahtevo za varstvo zakonitosti dne 30. 11. 1999. Glede na to je bil izpodbijani sklep pritožbenega sodišča pritožniku vročen vsaj takrat oziroma pred tem datumom. Rok iz 52. člena ZUstS je zato očitno zamujen in ustavna pritožba, ki je bila vložena dne 3. 4. 2000, prepozna. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Mirjam Škrk in člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senatadr. Mirjam Škrk