Jedro

Pritožnik zasleduje zgolj, sicer legitimne, cilje, ki bi izboljšali njegov položaj, sodišče pa mora skrbeti za to, da se stečajni postopek vodi zakonito in ga je mogoče tudi v doglednem času zaključiti, kar ni mogoče, če niso vse terjatve (v tem primeru izločitvene pravice rezervnih skladov) ugotovljene in v skladu z možnostmi poplačane.

Izrek

Pritožba upnika T., d. o. o., se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor T., d. o. o., L., (1. točka izreka) in odločilo, da se deseta razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta posebne razdelitvene mase z dne 5. 10. 2021 (PD 1346), ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo sklepa (2. točka izreka). Ugotovilo je, da upraviteljica opravlja naloge preko pravnoorganizacijske oblike s. p. in da se sorazmerni del nadomestila upraviteljice določi v višini 1.681,40 EUR z vključenim DDV. Po pravnomočnosti ima upraviteljica pravico do plačila 90 % zneska nadomestila, ostalih 10 % bo plačanih ob končnem poročilu upraviteljice.

2. Zoper takšen sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov, kršitve postopka, napačne uporabe materialnega prava in napačno ugotovljenega dejanskega stanja pritožil upnik T., d. o. o., L., in predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi in zmanjša splošne stroške stečajnega postopka, ki bremenijo posebno maso pri deseti delitvi iz 110.866,04 EUR na 42.300,00 EUR ter da sodišče prejete najemnine, ki niso upoštevane v načrtu delitve, in sicer 49.454,11 EUR za V. upošteva pri delitvi tako, da se vsi stroški, ki bremenijo posebno maso, znižajo na celoten znesek prejetih najemnin, kar posledično pomeni, da znaša obremenitev posebne mase s stroški pri tej delitvi 0,00 EUR, saj dosežene najemnine presegajo dopustne stroške. Podrejeno pa predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica ter predlagala, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po pripravljenem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase ‒ deseta razdelitev je v skladu z določbo 364. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) vložil ugovor upnik T., d. o. o., L., kjer je očital kršitev načela enakega obravnavanja upnikov, izpodbijal "nove" stroške in očital, da bi morale biti pobrane najemnine določene kot plod nepremičnine, katere ločitveni upnik je. Sodišče prve stopnje je na vse te ugovore odgovorilo.

6. Iz določbe 366. člena ZFPPIPP in sodne prakse izhaja, da je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov (glej tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 448/2016). Glede na navedeno se je višje sodišče izrecno izreklo le o pritožbenih trditvah, ki so bile podane v ugovoru zoper načrt razdelitve. Tako se ni izrekalo glede očitkov obračuna DDV, ker jih pritožnik specificirano ni naslavljal v ugovoru in se tako tudi sodišče prve stopnje o njih ni moglo izreči. Enako velja za očitke, da znašajo skupni (splošni) stroški postopka enormen znesek, da ima upraviteljica 787.870,97 EUR drugih sredstev1 in da so zato rezervacije za stroške previsoke in da stečajna masa ni neznatna (3. alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP). Ne glede na to, je sodišče prve stopnje ta okvir pojasnilo v četrtem odstavku na 8. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče se tem razlogom pridružuje in dodaja, da iz podatkov v spisu sicer izhaja, da splošna masa znaša 303.433,54 EUR, vendar pa so stroški postopka še višji in jih morajo po ustaljeni sodni praksi sorazmerno kriti tudi ločitveni upniki (sklep VSL Cst 133/2020 in druge). Prav tako očitki o neskrbnem ravnanju upraviteljice niso predmet presoje pritožbe zoper sklep o posebni razdelitvi razdelitvene mase, pač pa ZFPPIPP predvideva druge možnosti za tovrstne očitke. Enako velja za pritožnikove navedbe glede predvidenega trajanja stečajnega postopka.

7. Pravni okvir oblikovanja posebne stečajne mase in poplačila ločitvenega upnika v stečajnem postopku so določbe ZFPPIPP. Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja (drugi odstavek 225. člena ZFPPIPP). V zvezi z vsakim premoženjem, ki je predmet ločitvene pravice, v konkretnem primeru tudi v zvezi s kupnino, doseženo s prodajo zastavljenih nepremičnin, je v skladu z določbo tretjega odstavka 225. člena ZFPPIPP treba to premoženje voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso in od premoženja, ki spada v druge stečajne mase. Iz posebne v splošno stečajno maso lahko preide premoženje le v primeru, ki je določen v zakonu (četrti odstavek 370. člena, šesti odstavek 371. člena in 372. člen ZFPPIPP).

8. Naslednje pomembno področje ureditve posebne stečajne mase pa je področje postopka in načina poplačila ločitvenega upnika. Upniki se poplačajo iz stečajne mase praviloma šele po poplačilu stroškov postopka. To pravilo velja tako za poplačilo iz splošne kot za poplačilo iz posebne stečajne mase. Od kupnine, dosežene s prodajo premoženja, na katerem je ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica, mora torej upravitelj, pred poplačilom ločitvenih upnikov, plačati stroške stečajnega postopka.

9. ZFPPIPP določa, kdaj je treba opraviti prvo prednostno in prvo splošno razdelitev (361. člen ZFPPIPP), nima pa določb o tem, kdaj je treba opraviti razdelitev posebne stečajne mase. Iz določbe tretjega odstavka 226. člena ZFPPIPP pa nedvomno izhaja, da mora biti denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem. Če upravitelj pripravi načrt delitve posebne stečajne mase še preden so vsi stroški dokončno znani, mora odšteti predvidene stroške, sicer mora z načrtom delitve posebne stečajne mase počakati vse dotlej, dokler niso poravnani vsi stroški stečajnega postopka, ki lahko bremenijo določeno posebno razdelitveno maso, kar pa zagotovo ni v interesu (teh ločitvenih) upnikov. Glede na navedeno ureditev po določbi tretjega odstavka 225. člena v zvezi s tretjim odstavkom 226. člena ZFPPIPP, znesek, ki je predviden za plačilo stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, pa za stroške ne bi bil uporabljen, še vedno predstavlja denarno dobroimetje posebne stečajne mase in ga bo upnik (sicer nakdnadno) nedvomno prejel. Ni razloga, da bi bilo kaj drugače pri dokončnem poplačilu ločitvenega upnika, ko gre za sorazmeren del stroškov splošne stečajne mase, ki se plača iz posebne mase v skladu z določbo 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.

10. Določba devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP določa obvezne sestavine načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase in med njimi so tudi stroški iz četrtega odstavka iz 226. člena ZFPPIPP. Določba 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP določa, da če je splošna stečajna masa neznatne vrednosti, je sorazmeren del stroškov tudi arhiviranje in drugi stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka.

11. Pritožnik ponavlja trditve iz ugovora. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do utemeljenosti obračunanih stroškov, ki obremenjujejo posebno maso. Sodišče prve stopnje je res v uvodu obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da o upravičenosti "novih" stroškov ne presoja v fazi delitve, vendar jih v nadaljevanju obrazložitve vendarle pojasni. Iz podatkov v spisu in odločb sodišča prve in druge stopnje (Cst 262/2021, Cst 405/2021 in pravnomočni sklep z dne 21. 4. 2021 ‒ PD 1270 ter PD 1252) izhaja, da so nekateri tako imenovani "novi" stroški že pravnomočno ugotovljeni s sklepi o stroških, ki so že nastali in da so predvideni in obrazloženi s strani upraviteljice. Dolžnik je bil upravnik večstanovanjskih stavb. V končnem seznamu preizkušenih terjatev je bilo prijavljenih preko 260 izločitvenih pravic iz naslova manjka sredstev v rezervnih skladih objektov. Pri "novih" stroških gre za stroške sodnih izvršb (preko 780), ki jih je vlagal dolžnik, vendar terjatev ni razdelil na stroške upravljanja (terjatev dolžnika do stanovalcev) in stroške rezervnega sklada (izločitvena pravica, saj gre za sredstva rezervnega sklada), kar je upraviteljica odkrila šele potem, ko je bilo nekaj premoženja že uvnovčenega in opravljene delitve posebne razdelitvene mase. Pri 8. in 9. delitvi, ko je sicer za te dodatne stroške analitike izvršb že vedela, pa ti stroški še niso bili pravnomočni potrjeni, saj so bile vložene pritožbe in jih zato upraviteljica ni mogla dodati kot stroške splošne mase pri 8. in 9. delitvi posebne mase. Vse to je pritožniku že pojasnilo sodišče prve stopnje.

12. Glede očitka pritožnika, da je razlaga sodišča prve stopnje napačna v delu, ko navaja, da stroški niso mogli biti vključeni že v osmi in deveti delitvi, ker stroški še niso bili pravnomočno prisojeni, to pa zato, ker je bil tudi pri deseti in enajsti delitvi pravnomočen le sklep o stroških PD 1286, pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče ravno na podlagi omenjenega sklepa o stroških imelo podlago, da potrdi razdelitev upraviteljice, saj se je pravnomočno izkazalo, da so stroški analitike izvršb potrebni. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnik menil, da niso in je upraviteljica in posledično sodišče prve stopnje utemeljeno počakalo, da se pravnomočno izkaže njihova upravičenost. To pa seveda posledično pomeni, da so (vse) naslednje delitve posebne razdelitvene mase v večji meri obremenjene s temi stroški. Očitek, da je s tem kršeno načelo enake obravnave istovrstnih upnikov, tako ne drži. Res pa je, da predhodne delitve niso bile obremenjene s temi stroški, vendar kot rečeno vseh situacij upravitelj ne more predvideti v načrtu stečajnega postopka, zato je treba potrebnost novo nastalih občasnih stroškov (in s tem obremenitev splošne oziroma posebnih stečajnih mas) presojati od primera do primera.

13. Glede na pravnomočno odločitev o "novih" stroških, ki jih predstavlja analitika izvršb, se je sodišče že pravnomočno izreklo, zato v tej pritožbi ne bo ponavljalo utemeljenosti nastalih stroškov.

14. Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem (tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP). Stroški končanja stečajnega postopka praviloma niso stroški unovčenja posebne stečajne mase. To postanejo šele takrat, ko je splošna stečajna masa neznatne vrednosti (3. alineja 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP). Gre za izjemo; presoja, kateri stroški bremenijo posebno stečajno maso, pa terja ustrezno razlago določbe četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Kot je navedlo sodišče prve stopnje v četrtem odstavku na 8. strani obrazložitve, je upraviteljica celotno unovčeno stečajno maso rezervirala za plačilo stroškov postopka in jo bo v primeru, da bodo načrtovani stroški realizirani v nižjem znesku od predvidenega, dodatno razdelila v korist ločitvenim upnikom iz posamezne delitve. Po 5. točki četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno stečajno maso sorazmerni del nadomestila upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila, drugih stroškov v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov iz 291. člena tega zakona in v primeru, če je splošna stečajna masa neznatne vrednosti tudi stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Sorazmeren del stroškov iz 5. točke četrtega odstavka je enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas (peti odstavek 226. člena ZFPPIPP). V breme posebne stečajne mase je torej mogoče naložiti stroške, za katere je ugotovljeno, da so potrebni za končanje stečajnega postopka, to pa mora biti razvidno iz načrta razdelitve posebne razdelitvene mase. Le-ta mora vsebovati skupni znesek stroškov v zvezi z unovčevanjem posebne stečajne mase in zneske posameznih vrst stroškov, razčlenjenih po vrstah stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP (3. točka devetega odstavka 371. člena ZFPPIPP). Stroški v zvezi s končanjem stečajnega postopka so v fazi razdelitve stečajne mase gotovo, določno in preverljivo dejstvo (primerjaj sklep VSL Cst 63/2019). Upniki se tako poplačajo iz dolžnikovega premoženja (šele) po plačilu stroškov postopka, to pravilo pa velja tako za poplačilo iz splošne, kot za poplačilo iz posebne stečajne mase (prim. drugi in tretji odstavek 226. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno ureditev po določbi tretjega odstavka 225. člena v zvezi s tretjim odstavkom 226. člena ZFPPIPP, znesek, ki je predviden za plačilo stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase, pa za stroške ne bi bil uporabljen, še vedno predstavlja denarno dobroimetje posebne stečajne mase (glej sklep VSL Cst 113/2020). Upraviteljica je v načrtu desete razdelitve pojasnila stroške, ki bremenijo tako splošno kot posebno maso in so že nastali ali zagotovo bodo (stečajni postopek se ne more zaključiti, dokler niso znane vse izločitvene pravice in unovčene vse terjatve, ki jih je imel dolžnik kot upravnik do stanovalcev, kar poteka v izvršilnih postopkih, ki jih je preko 850).

15. Ločitveni upnik ima pravico do prednostnega poplačila svoje terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, pred vsemi drugimi upniki. Njegova pravica do prednostnega poplačila je dosledno upoštevana tudi v primeru, ko je stečajna masa neznatna. Navadni upniki v takem primeru (sploh) ne bodo poplačani, ločitveni upnik pa bo nosil (le) sorazmerni del stroškov, ki odpade na delež posebne stečajne mase, iz katere se bo poplačala njegova terjatev. V postopku je treba opraviti vsa (z zakonom določena) potrebna dejanja, brez katerih poplačilo in končanje stečajnega postopka ni možno (prim. sklep VSL Cst 63/2019, VSL Cst 454/2018 in VSL Cst 661/2018). Zato zakon upravitelju nalaga številna dejanja, ki jih je potrebno opraviti, preden pride do razdelitve stečajne mase (splošne ali posebne). Če upravitelj zakonsko določenih dejanj ne opravi, krši svoje obveznosti. Upravitelj ne more prosto izbirati, ali (in katera) dejanja bo opravil; brez preizkusa terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic pa razdelitev stečajne oziroma razdelitvene mase tudi sicer ni mogoča, niti ni mogoče končati stečajnega postopka (če ne gre za situacijo, ki jo ureja prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP). Poleg tega pa je mogoča obratna situacija: v primeru, ko ločitveni upnik ni v celoti poplačan iz posebne stečajne mase, je udeležen na splošni stečajni masi (sedmi odstavek 371. člena ZFPPIPP). To pomeni, da imajo tudi ločitveni upniki interes za izvedbo vseh opravil in dejanj upravitelja, saj le-ta omogočajo celovito in učinkovito izvedbo postopka, vključno z doseganjem čim višje stečajne mase (prim. 47. člen ZFPPIPP) (glej sklep VSL Cst 63/2019). Kot je bilo že navedeno v sklepu VSL Cst 262/2021, je dolžnost upraviteljice, da ugotovi obseg izločitvenih pravic (v tej zadevi je preko 260 prijavljenih izločitvenih pravic), ki se nanašajo na sredstva rezervnih skladov (udeleženih je preko 250 rezervnih skladov), ki ga je po zakonu moral voditi dolžnik, in da v izvršilnih postopkih izterja sredstva, ki so terjatve dolžnika do stanovalcev, in šele nato zaključi stečajni postopek.

16. Pritožnik očita, da sodišče prve stopnje in upraviteljica nista pojasnila, po kakšnem ključu je bila opravljena razdelitev, kar ne drži. Tako upraviteljica v načrtu desete razdelitve posebne razdelitvene mase, kot sodišče (drugi odstavek na 8. strani obrazložitve) sta pojasnila ključ delitve. Drži, kot navaja pritožnik, da je ta ključ drugačen, ko bi izhajal iz tabele 3 načrta, to je delež posebne stečajne mase glede na celotno stečajno maso, vendar kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je odstotek obremenitve posebnih mas 10. in 11. delitve večji zaradi "novih" stroškov. V pritožbeno zatrjevano (ne)potrebnost novih stroškov pa se pritožbeno sodišče ne bo podrobneje spuščalo, saj so že pravnomočno priznani z dvema sklepoma (VSL Cst 405/2021 in Cst 262/2021, pravnomočen sklep z dne 21. 4. 2021, glej tudi 11. točko te obrazložitve). Pritožnik namreč na več mestih pritožbe ponavlja svoje trditve o nepotrebnosti teh stroškov, na kar mu je tako sodišče prve kot druge stopnje že večkrat odgovorilo.

17. Očitek pritožnika, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj so mu naloženi nesorazmerni stroški in je zato odločitev arbitrarna, glede na vse zgoraj navedeno ne drži. Sodišče prve stopnje je dolžniku pojasnilo tako, zakaj so nastali "novi" stroški, zakaj v večjem odstotku bremenijo deseto in enajsto delitev posebnih mas glede na prejšnje delitve.

18. Prav tako ne drži očitek pritožnika, da mu je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave, ker mu ni vročilo odgovora upraviteljice na njegov ugovor, da bi nanj odgovoril, saj določbe ZFPPIPP ne predvidevajo takšne vloge, poleg tega je upraviteljica le odgovorila na ugovorne trditve, ni pa podala novih dejstev, na katere bi moral pritožnik odgovoriti, česar pa v pritožbi niti ne zatrjuje.

19. Glede očitka, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na vprašanja glede višine unovčevanja splošne stečajne mase, glede višine pobranih najemnin, o vseh stroških stečaja in njihovih rezervacijah, pa pritožbeno sodišče odgovarja, je sodišče v četrtem in petem odstavku na 8. strani obrazložitve pojasnilo, da je celotna unovčena stečajna masa rezervirana za plačilo stroškov postopka in da je v posameznih masah rezervirana le razlika do zneska načrtovanih stroškov. Prav tako je podalo pojasnilo glede najemnin. Sicer pa pritožbeno sodišče meni, da ima pritožnik možnost pogledati redna poročila upraviteljice, kjer so vsi zahtevani podatki predstavljeni. Njegove trditve so pavšalne in tako sodišče ne more nanje odgovarjati.

20. Glede očitka, da najemnina, ki jo upravitelj pridobi iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ni predmet posebne stečajne mase, se pritožbeno sodišče sklicuje na sodno prakso (sklep VSL Cst 448/2016), ki je zavzela pravilno stališče, da gre v tem primeru za civilne plodove, ki se ločijo od glavne stvari. Poleg tega, kot izhaja iz citirane odločbe, vsi stroški, ki so povezani s premoženjem, ki je predmet posebne stečajne mase, bremenijo ločitvenega upnika. Če pa je premoženje oddano v najem, pa se ti stroški zmanjšajo iz zneskov prejetih najemnin. Torej se ti stroški ne krijejo iz kupnine za prodano nepremičnino ampak iz najemnine, če je nepremičnina oddana v najem. Pritožnik zasleduje zgolj, sicer legitimne, cilje, ki bi izboljšali njegov položaj, sodišče pa mora skrbeti za to, da se stečajni postopek vodi zakonito in ga je mogoče tudi v doglednem času zaključiti, kar ni mogoče, če niso vse terjatve (v tem primeru izločitvene pravice rezervnih skladov) ugotovljene in v skladu z možnostmi poplačane. Ne glede na to, pa višje sodišče dodaja neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo skupno poplačilo upnika (udeležen je bil namreč tudi v 2., 5. in 6. delitvi posebnih razdelitvenih mas, kjer je bila posebna masa manj obremenjena s stroški splošne, ker tedaj še niso bili ugotovljeni "novi" stroški izvršb) znašalo 84,49 %.

21. S tem se izkaže, da pritožnik s pritožbo ni uspel. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Upraviteljica je sicer v odgovoru na pritožbo pojasnila, da se dogovarja za čim kasnejša plačila, kar vpliva na stanje knjiženih stroškov in dobroimetja na računu. Da pa stroški presegajo unovčeno premoženje splošne stečajne mase.