Jedro

Morebitni nesporazum med pooblaščencem in stranko glede vložitve pravnega sredstva ne more podaljšati prekluzivnega roka, v katerih mora stranka vložiti pritožbo zoper sodbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožnikovo pritožbo z dne 10. 3. 2011 zavrglo kot prepozno.

Zoper takšen sklep se pritožuje tožnik. Navaja, da je s tožbo zahteval odpravnino in regres, da njegov pooblaščenec na naroku za glavno obravnavo ni hotel nič govoriti v zvezi s tožbo, temveč je želel le, da mu tožnik podpiše, da je dobil plačilo od sodišča. Nadalje navaja, da se je pri pooblaščencu večkrat oglasil, vendar ta ni hotel poslušati njegove želje, da bi se pritožila. Nadalje navaja, da je tožnik od 8. 8. 2001 delovni invalid in nima nobene pravice do zdravljenja, kar vse podpirajo odvetniki, tako da zdravniki in tožena stranka lahko kradejo zdravstveno dokumentacijo in tožnikov denar, zaslužen v 35 letih.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo, ki jo je tožnik dne 10. 3. 2011 vložil zoper sodbo, ki je bila njegovemu pooblaščencu vročena že 10. 5. 2010. Vsebina pritožbe se le delno nanaša na izpodbijani sklep, saj domnevno neustrezno zastopanje pooblaščenca na glavni obravnavi ne more vplivati na presojo, ali je bila pritožba zoper sodbo vložena pravočasno. Enako velja glede navedb, da pooblaščenec ni hotel poslušati tožnikove želje, da bi se pritožila zoper sodbo. Morebitni nesporazum med pooblaščencem in stranko glede vložitve pravnega sredstva ne more podaljšati prekluzivnih rokov, v katerih mora stranka vložiti pritožbo zoper sodbo. Pritožbene navedbe o tem, da je tožnik delovni invalid, da nima pravice do zdravljenja ter da zdravnik in tožena stranka kradejo zdravstveno dokumentacijo in tožnikov denar, pa nima nobene zveze z izpodbijanim sklepom in tudi ne s sodbo, ki jo je tožnik želel izpodbijati z zavrženo pritožbo.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je pritožbo tožnika zavrglo kot prepozno. Prvi odstavek 343. člena ZPP namreč določa, da predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka zavrže prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo. Pritožba je prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo (2. odstavek 343. člena ZPP). Zakonski rok za pritožbo zoper sodbo je 15 dni od vročitve prepisa sodbe (1. odstavek 333. člena ZPP) in takšen rok je bil tudi zapisan v pravnem pouku sodbe sodišča prve stopnje, opr. št. Pd 333/2009 z dne 29. 4. 2010. Ta sodba je bila dne 10. 5. 2010 pravilno vročena tožnikovemu pooblaščencu, ki je tožnika zastopal na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči. Navedeno pomeni, da je 15-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper sodbo začel teči naslednjega dne po vročitvi sodbe tožnikovemu pooblaščencu in da se je iztekel 25. 5. 2010, kakor v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Pritožbo, ki jo je tožnik vložil skoraj 10 mesecev po izteku prekluzivnega roka za vložitev pritožbe, je predsednica senata sodišča prve stopnje zato pravilno zavrgla kot prepozno.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.