Jedro

Sodišče prve stopnje je tožniku omogočilo, da naknadno dopolni svojo vlogo (tožbo) s predložitvijo dokončne odločbe, ki jo izpodbija, in s pooblastilom odvetniku za zastopanje v tem postopku. Ker se tožnik, kljub temu da mu je bil sklep pravilno vročen in da je vseboval opozorilo na posledice, ni odzval na poziv sodišča, je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo z dne 8. 9. 2011. Zoper sklep je pritožbo po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je prava neuka stranka, Ker živi v Nemčiji, ne pozna slovenskega pravosodnega sistema in postopkov, zato je za zastopanje zaprosil odvetnika iz Nemčije. Tožnik ni vedel, da odvetnik iz Nemčije v Sloveniji ne more izvajati odvetniškega poklica, ne da bi izpolnil vse zakonsko zahtevane pogoje, ki jih določa Zakon o odvetništvu. Tožnik kljub temu, da je bilo jasno, da ga zastopa odvetnik iz Nemčije, ni bil poučen, da mora le ta izpolnjevati pogoje za odvetnika po slovenskem pravu in tudi ni bil poučen o tem, kdo je lahko njegov pooblaščenec. Tožnik se sklicuje na 12. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), kjer je urejeno načelo pomoči prava nevešči (neuki) stranki. Pri tem opozarja na dejstvo, da vsa pisanja ni sprejel tožnik sam, temveč oseba, ki ni imela pooblastila tožnika za sprejem pošte, temveč le ustno pooblastilo za vložitev tožbe. Vse to bo lahko pojasnil, če mu bo dana priložnost, da se sprejme njegova tožba v obravnavo. V nasprotnem primeru tožnik opozarja, da mu bo nastala nepopravljiva škoda, medtem ko na drugi strani toženi stranki ne bo narejena nobena škoda. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in omogoči tožniku, da z vloženo tožbo nadaljuje postopek, v katerem ga bo zastopal pooblaščeni odvetnik, registriran v Sloveniji. K pritožbi prilaga tudi kopijo odločbe tožene stranke, ki jo izpodbija s tožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik pri sodišču vložil vlogo v tujem jeziku, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom, opr. št. XII Ps 2260/2011 z dne 16. 9. 2011 pozvalo, da predloži overjeni prevod vloge v dveh izvodih, oziroma da v istem roku sodišču predloži dokazilo o vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Dne 11. 10. 2011 je tožnik posredoval prevedeno vlogo (tožbo) iz katere izhaja, da ga zastopa odvetnik iz Nemčije. K tožbi ni bilo predloženo pooblastilo odvetniku za zastopanje, zato je sodišče prve stopnje s sklepom, opr. št. XII 2260/2011 z dne 28. 10. 2011 tožnika pozvalo, da predloži pooblastilo in pa odločbo, ki jo izpodbija s tožbo v izvirniku ali overjenem prepisu. Tožnik je bil tudi opozorjen, da če v roku 15 dni od prejema sklepa ne bo ravnal po nalogu sodišča, bo le to vlogo zavrglo. Navedeni sklep je bil tožniku vročen 23. 9. 2011, vendar pa tožnik v danem 15 dnevnem roku ni ravnal po nalogu sodišča, saj ni posredoval niti pooblastila za zastopanje, niti odločbe, ki jo izpodbija s tožbo. Sodišče je zato z izpodbijanim sklepom, na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP, tožbo zavrglo.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v 1. odstavku 73. člena določa, da če je tožba vložena zoper upravni akt, mora obsegati poleg sestavi, ki jih mora imeti vsaka vloga, tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je tožba vložena, tožbene razloge in zahtevek. Tožbi je treba priložiti tudi upravni akt v izvirniku ali overjenemu prepisu. V 5. odstavku 98. člena ZPP pa je določeno, da sodišče ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo zavrže. Sodišče je stranki omogočilo, da naknadno dopolni svojo vlogo (tožbo) s predložitvijo dokončne odločbe, ki jo izpodbija in da tudi predloži pooblastilo odvetniku za zastopanje v tem postopku. Vendar pa se tožnik, ki mu je bil sklep pravilno vročen, ni odzval na poziv sodišča, kljub temu, da je bil opozorjen, da če ne bo ravnal po nalogu sodišča, bo sodišče vlogo zavrglo.

Ker tožnik vloge ni popravil oziroma dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo, je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje na podlagi 5. odstavka 108. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.

V zvezi s sklicevanjem tožnika na določbo 12. člena ZPP, kjer je določeno, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje tožnika opozorilo, kako je potrebno dopolniti vlogo oziroma da mora sodišču poleg pooblastila predložiti tudi izpodbijano dokončno odločbo, in ga tudi opozorilo na posledice, če ne bo ravnal po nalogu sodišča. Sodišče je vlogo zavrglo zato, ker le ta ni bila sposobna za obravnavno, tožnik pa vloge v danem roku ni dopolnil, oziroma se sploh ni odzval na poziv sodišča. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.