Jedro

Tudi v nepravdnem postopku se namreč udeležencem postopka nalaga določena procesna skrbnost, ki je niti dejstvo, da sodišče ni vezano na predlog o načinu delitve niti dejstvo, da v obravnavanem postopku preiskovalno načelo ni v celoti izključeno, ne spremeni.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Nasprotna udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnina razdeli tako, da se proda in kupnina razdeli med predlagateljem in nasprotno udeleženko v skladu z višino solastniških deležev predlagatelja (3/5) in nasprotne udeleženke (4/10) ter odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka ter da skupne stroške pokrijeta udeleženca vsak v skladu s svojim solastniškim deležem in je zato nasprotna udeleženka dolžna v roku 15 dni od prejema sklepa predlagatelju povrniti skupne stroške postopka v znesku 783,66 EUR (točki I in II izreka).

2.Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Navaja, da se z odločitvijo sodišča ne strinja ter sklep izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne in posledično zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče se je odločilo za civilno delitev solastne nepremičnine, čemur je predlagateljica v odgovoru na predlog nasprotovala s tem, da je primarno zavračala vsako delitev, podredno pa se je zavzemala za fizično delitev so lastne nepremičnine, saj druge možnosti bivanja nima. Sodišče ugotavlja, da je predmet delitve trisobno stanovanje v stanovanjskem bloku in zaključi, da tega stanovanja fizično ni mogoče razdeliti v dve samostojni funkcionalni enoti v skladu s solastniškimi deleži strank. Povzema navedbe predlagatelja o nesmotrnosti fizične delitve ter o konfliktnem razmerju med strankama, ki ne bi omogočalo souporabo te nepremičnine. Sodišče ni sledilo določbi 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki uzakonja primarni način delitve s fizično delitvijo. Civilna delitev je dopustna zgolj, če fizična delitev ni možna. Sodišče temu ni sledilo. Iz zapisnika prvega naroka v tej nepravdni zadevi je razvidno, da se je sodišče že na prvem naroku na podlagi navedb strank odločilo za civilno delitev solastne nepremičnine in se z možnostjo fizične delitve sploh ni ukvarjalo. Na tem naroku je odredilo zgolj izvedbo dokaza s pritegnitvijo sodnega cenilca, ni pa cenilcu odredilo ugotavljanja možnosti delitve solastne nepremičnine v naravi. Posledično si sodišče ni pridobilo strokovnega mnenja o možnosti delitve solastnega stanovanja v dve samostojni enoti, niti o stroških takšne preureditve. Takšen materialnopravni pristop je po mnenju nasprotne udeleženke nepravilen, ker sodišče s potrebnim strokovnim znanjem ne razpolaga. Gre za površinsko sorazmerno veliko stanovanje, katerega površina presega običajne površine dveh enosobnih stanovanj, zaradi česar ni mogoče laično izključevati možnosti preureditve tega stanovanja v dve samostojni enoti. S tem bi bilo nasprotni udeleženki zagotovljeno nadaljnje bivanje v tem stanovanju. Sodišče bi moralo glede na predlog nasprotne udeleženke po fizični delitvi dokazni postopek dopolniti s pritegnitvijo ustreznega strokovnjaka gradbene stroke, ki bi podal strokovno mnenje o možnosti fizične delitve in o stroških v zvezi s to delitvijo. V zvezi z morebitnimi ugovori prekluzije nasprotna udeleženka izpostavlja že oblikovano stališče sodišča na prvem naroku v okviru materialno procesnega vodstva, da bo odločilo o načinu delitve v smislu civilne delitve, kar je tudi protokulirano. Zaradi česar podajanje nadaljnjih navedb nasprotne udeleženke v smislu fizične delitve in ponujanja dokazov ne bi bilo nesmiselno.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavanem postopku, ki se je pričel na predlog predlagatelja za delitev solastne nepremičnine, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se udeležencema solastna nepremičnina, ki v naravi predstavlja trisobno stanovanje v stanovanjskem bloku z uporabno površino 75,5 m2, razdeli tako, da se proda ter kupnina razdeli med predlagatelja in nasprotno udeleženko v skladu z višino solastniških deležev, in sicer predlagatelja do 3/5 in nasprotne udeleženke do 4/10. Bistvo pritožbe nasprotne udeleženke je, da je sodišče o civilni delitvi solastne nepremičnine odločilo brez angažiranja izvedenca gradbene stroke, ki bi kot strokovnjak edini lahko podal mnenje o možnosti fizične delitve solastne nepremičnine.

5.Sodišče druge stopnje je v skladu z določbo 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), 366. člena ZPP in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) preizkusilo izpodbijani sklep ter ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevanih (drugi odstavek 350. člena ZPP) in v pritožbi očitanih kršitev določb pravdnega postopka ter je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi očitki pa dodaja:

6.V obravnavanem primeru gre za pravico dveh bivših zakoncev, ki se ne zmoreta dogovoriti za način delitve njune solastne nepremičnine, ki v naravi predstavlja trisobno stanovanje v stanovanjskem bloku. Pregled zadeve pokaže, da je predlagatelj v predlogu, ki ga je vložil 14. 10. 2022, predlagal delitev s prodajo stanovanja ter razdelitvijo kupnine. Predlagateljica je na predlog odgovorila z navedbo, da se s prodajo stanovanja ne strinja, ker v njem živi in še plačuje kredit za obnovo in predlaga delitev v naravi. Predlagatelj je v predlogu in v prvi pripravljalni vlogi (list. št. 27) navedel, da zaradi dejstva, da gre za trisobno stanovanje v stanovanjskem bloku površine 75,5 m2, ni mogoče, da bi se stanovanje fizično delilo na dve samostojni funkcionalni enoti, ter da bi bila fizična delitev neprimerna tudi zato, ker sta udeleženca bivša partnerja, ki imata zelo konflikten odnos. Te svoje navedbe je v prvi pripravljalni vlogi še dopolnil s trditvijo, da delitev na dve samostojni funkcionalni enoti ni mogoča tudi zato, ker bi ena enota morala predstavljati 60 % površine, torej 45,3 m2, druga pa 40 %, torej 30 m2, vsaka enota bi morala imeti ustrezno komunalno opremljenost, kar pa ni mogoče oziroma bi bilo povezano z enormnimi stroški.

7.Na prvem naroku dne 14. 9. 2023, na katerem sta bila prisotna oba udeleženca in njuna odvetnika, je predlagatelj navedel, da vztraja pri vloženem predlogu, nasprotna udeleženka pa, da nasprotuje predlogu za delitev solastnine tako fizični kot civilni delitvi. Nasprotna udeleženka navedbam predlagatelja glede nemožnosti fizične delitve stanovanja, ni ugovarjala niti ni predlagala v zvezi s tem dejstvom izvedenca niti drugih dokazov. Edini dokaz, ki je bil predlagan s strani predlagatelja, je bila angažiranje cenilca gradbene stroke. Na tem naroku je sodišče v nadaljevanju sprejelo sklep, da se bo opravila civilna delitev ter pozvalo predlagatelja k založitvi predujma zaradi angažiranja sodno zapriseženega cenilca za ocenitev nepremičnine. Na zapisniku je tudi protokulirano, da sta obe stranki soglasni, da sodišče pritegne cenilca nepremičnin iz seznama sodno zapriseženih cenilcev.

8.Sodni cenilec za gradbeništvo je nato izdelal cenitev 8. 4. 2024, ki jo je sodišče poslalo odvetnikoma obeh udeležencev z dopisom, da lahko v roku 15 dni podata pripombe na izvedensko mnenje in se izjavita, ali mnenje sprejemata, v kolikor v tem roku pripomb ne bosta podala, bo sodišče štelo, da se z mnenjem strinjata v celoti. Nobeden od udeležencev postopka na izdelano cenitev ni podal pripomb. Sodišče je dne 1. 10. 2024 opravilo zadnji narok, na katerem sta bila prisotna oba udeleženca in njuna odvetnika, ter sprejelo sklep, da je zadeva zrela za odločitev. V nadaljevanju je sodišče izdalo sklep, s katerim je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za odlog delitve (list. št. 198) ter izdalo izpodbijani sklep.

9.Na podlagi pregleda spisa, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopek vodilo ob upoštevanju določb 70. člena SPZ. Citirano določilo res določa vrstni red za delitev, a je sodišče tudi dejstvo, da fizična delitev ni mogoča, ugotovilo upoštevaje procesne zakonske določbe. Odločitev sodišča o načinu delitve tako, da se nepremičnina proda, med udeleženca pa razdeli kupnina glede na višino solastniških deležev, je zato pravilna, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

10.Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da je na podlagi vloženega predloga za delitev, sodišče prve stopnje (praviloma) dolžno, upoštevajoč 70. člen SPZ najprej ugotoviti, ali je možna fizična delitev. Pritrditi je tudi, da brez rešitve tega vprašanja o delitvi, ni mogoče odločiti, razen, če se solastnika o načinu delitve dogovorita. Do delitve s prodajo in delitvijo izkupička pride šele potem, ko se ugotovi, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (drugi in četrti odstavek 70. člena SPZ). Vendarle pa je citirane določbe SPZ potrebno uporabljati upoštevajoč procesne določbe in načela ZNP-1. Čeprav je sodišče v postopku dolžno ugotoviti, ali je fizična delitev mogoča, ne glede na to, kakšen način delitve je sicer predlagan, ni mogoče pritrditi, da sodišče tega pravno pomembnega dejstva v obravnavani zadevi, ni ugotovilo na zakonit način. Tudi v nepravdnem postopku se namreč udeležencem postopka nalaga določena procesna skrbnost, ki je niti dejstvo, da sodišče ni vezano na predlog o načinu delitve niti dejstvo, da v obravnavanem postopku preiskovalno načelo ni v celoti izključeno, ne spremeni.

11.Procesna opravila v obravnavani zadevi, tako sodišča kot obeh udeležencev, ki jih je sodišče druge stopnje zgoraj že povzemalo, potrjujejo, da je sodišče prve stopnje dejstvo, da fizična delitev solastnega stanovanja v naravi ni mogoča, ugotovilo na način, ki ne predstavlja zmotne ugotovitve dejanskega stanja niti posledično napačne uporabe materialnega prava. Podatki spisa v celoti potrjujejo, da trditvam predlagatelja, da trisobno stanovanje v naravi ni mogoče deliti v skladu s solastnima deležema udeležencev, nasprotna udeleženka ni prerekala. Na naroku dne 4. 9. 2023 sprejetemu sklepu sodišča (list. št. 69 v spisu), da se opravi civilna delitev, ker fizična delitev iz razloga, ker gre za stanovanje v bloku in bi bila fizična delitev povezana z nesorazmernimi stroški, ni primerna, nasprotna udeleženka ni ugovarjala. Prav tako ni ugovarjala sklepu sodišča, da se angažira sodno zapriseženi cenilec za ocenitev nepremičnine. Še več, na zapisniku je protokulirano soglasje obeh udeležencev o angažiranju cenilca nepremičnin.

12.Sodišče druge stopnje, glede na povzeta procesna dejanja sodišča ter glede na navedbe nasprotne udeleženke zavrača pritožbene očitke, da bi sodišče za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja glede dejstva možnosti delitve stanovanja v naravi, moralo angažirati izvedenca gradbene stroke, ki bi kot strokovnjak edini lahko podal o tem svoje mnenje, kot neutemeljene. Ker se v nepravdnem postopku subsidiarno uporabljajo tudi določbe ZPP, je tudi v obravnavani zadevi bilo potrebno upoštevati, da dejstvo, da fizična delitev solastnega stanovanja ni možna, med udeležencema ni bilo sporno.

13.Nasprotna udeleženka je v postopku sicer ves čas nasprotovala delitvi solastnega stanovanja. V odgovoru na predlog je v enem stavku sicer navedla, da predlaga fizično delitev, v vseh nadaljnjih vlogah ter navedbah na narokih in zlasti potem, ko je predlagatelj obširno navajal razloge, zakaj fizična delitev ni mogoča, pa tem njegovim navedbam ni nasprotovala niti podala kakršnihkoli nasprotnih navedb in predlogov. Ker torej dejstvo, da fizična delitev trisobnega stanovanja v naravi ni mogoča, med udeležencema dejansko ni bilo sporno, sodišče ni bilo dolžno angažirati izvedenca gradbene stroke. Tudi potem, ko je bila cenitev stanovanja vročena nasprotni udeleženki, ta ni podala pripomb niti nadaljnjih predlogov.

14.Sodišče prve stopnje je razloge, s katerimi je utemeljilo, da primarni način delitve solastnega stanovanja ni mogoč, torej fizična delitev, navedlo v točkah 7, 9 ter 10 obrazložitve. Sodišče druge stopnje pritrjuje, da je glede na konkretne okoliščine, torej da gre za trisobno stanovanje v bloku, splošno znano, da bi bila predelava takšnega stanovanja v dvoje stanovanj, ki bi imeli vse potrebne funkcionalne enote, vezana na nesorazmerne stroške, že zaradi spremembe vodov vseh potrebnih napeljav. Takšni posegi so v večstanovanjski stavbi možni le ob pridobitvi ustreznega soglasja lastnikov etažnih delov, pri čemer je v zadevi pomembno tudi to, da nobeden od udeležencev navedb v smeri možne preureditve stanovanja ni podal.

15.Sodišče druge stopnje je ob pritožbenem preizkusu pritožbe, ki jo je vložil odvetnik nasprotne udeleženke, presojalo tudi pritožbo nasprotne udeleženke, ki jo je podala sama. Na njeno pritožbo sodišče druge stopnje odgovarja, da navedbe v zvezi s pridobitvijo in zagotovitvijo kupnine za sporno stanovanje, v zvezi s težavami, ki jih je imela v zakonski zvezi s predlagateljem kot bivšim možem, navedbe v zvezi z njeno hčerko, v obravnavanem postopku delitve solastnega stanovanja niso pravno relevantne in zato sodišče druge stopnje na podlagi določbe 360. člena ZPP, nanje ne more odgovarjati.

16.Glede na obrazloženo in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev pravil pravdnega postopka v povezavi z določbo 42. člena ZNP-1, na katera mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep (določba 353. člena ZPP).

17.Ker nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (določba 154. in 165. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.