Jedro

Nagrada za izvedensko delo predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo same ekspertize, a ne predstavlja neposredno same ekspertize, pa je treba uvrstiti med "materialne stroške" - kar hkrati pomeni, da se nagrada ne more nanašati na tovrstna opravila, temveč izključno na izdelavo samega izvida in mnenja.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani del sklepa spremeni tako, da se tožnikova pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izvedencu mag. D. K. odmerilo nagrado v neto znesku 368.596 SIT (oziroma v bruto znesku 497.306 SIT), ki se izplača iz položenega predujma, preostanek (397.306 SIT) pa mora tožnik plačati na račun Okrožnega sodišča v Mariboru.

Zoper ta sklep je tožnik vložil pritožbo, pritožbeno sodišče pa ji je delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvedencu priznalo nagrado v neto znesku 173.771 SIT (oziroma v bruto znesku 237.675 SIT). Toženo stranko je zavezalo, da mora tožniku povrniti 28.985 SIT pritožbenih stroškov.

Zoper ta sklep je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju zahteva). Pritožbenemu sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava (40. in 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih - Uradni list RS št. 7/2002 in nasl. - Pravilnik). Meni, da ima izvedenec pravico do povrnitve materialnih stroškov, med katere spadajo tudi analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja (ki se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo, če to ni možno, pa v višini, kot se običajno plačuje za take stroške). Izvedenec je torej upravičen do stroškov, ki jih je obračunal po veljavnem ceniku za izvajanje geodetskih storitev, saj ne predstavljajo nagrade za njegovo delo, ampak so bile te meritve nujno potrebne, da je izvedenec geometer lahko izdelal svoje mnenje. Če teh meritev ne bi opravil, mnenja ne bi mogel podati. Izvedensko mnenje je torej nadgradnja opravljenih meritev in le za to mnenje mu gre nagrada. Po veljavnem pravilniku so stroški za opravila, ki so potrebna, da izvedenec mnenje sploh lahko izdela, stroški po 4. točki 40. člena Pravilnika. Način oziroma obračun teh stroškov pa je določen v tretjem odstavku 41. člena Pravilnika.

Tožena stranka je odgovorila na zahtevo. Soglaša z njenimi pravnimi stališči in predlaga, naj ji revizijsko sodišče ugodi ter izpodbijani del sklepa spremeni.

Zahteva je utemeljena.

Vprašanje, ki ga zastavlja zahteva, in na katerega mora odgovoriti revizijsko sodišče, je eno samo: Ali spada med materialne stroške (do katerih povrnitve je upravičen izvedenec po četrti točki 40. člena Pravilnika) tudi cena, po kateri bi na primer geodetska uprava opravila ogled in izdelala meritve, ki so podlaga za samo izvedensko mnenje. Izhajajoč iz ozke besedne razlaga pojma materialni stroški, bi analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja, ki jih je opravil izvedenec sam (in jih ni prepustil komu drugemu - na primer kakemu zavodu, ki bi potem za svoje delo izvedencu izstavil račun), ne bila zajeta s tem pojmom. Stroški so namreč izdatki, torej določena ekonomska izguba, ki se pri tistem, ki ga bremenijo (ali doletijo), kaže kot premoženjsko prikrajšanje, ali kot preprečitev povečanja premoženja (na primer kot izguba zaslužka). Z delom, ki ga nekdo vloži v pripravo izvedenskega mnenja, kot so meritve, ogled na terenu, pisarniško delo in podobno, pa tisti, ki ga je opravil (če ni zaradi tega nič prizadet - na primer pri plači, ker je, recimo, to počel med službenim časom), vsaj načelno ne more biti premoženjsko prikrajšan. Za taka opravila bi mu zato pripadala (samo) nagrada (torej plačilo, kot institucija, sredstvo povečanja njegovega premoženja), ne pa (še) povrnitev "materialnih stroškov" (kot restitucija, nadomestilo nekega premoženjskega minusa).

Po drugi strani pa je mogoče stroške pojmovati tudi kot porabo ne zgolj denarja, temveč tudi časa, dela, ali virov, potrebnih za dosego cilja(1). Taki razlagi pritrjuje tudi tretji odstavek 41. čl. Pravilnika, po katerem so stroški iz 4. točke 40. člena tega predpisa (materialni stroški v zvezi z izvedenskim oziroma cenilskim delom) stroški za analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja. In ko je tako, se pravi, ko Pravilnik sam opredeljuje, kaj so "materialni stroški", in pri tem ne postavlja kot pogoj, da bi morali ti stroški izvedencu dejansko nastati kot stroški v ožjem (striktnem) pomenu besede - se pravi kot izdatki, ki bi jih imel s tem, da je tistemu, komur je zaupal izvedbo analiz, meritev, preiskav in drugih opravil, ki so bila potrebna za izdelavo izvida in mnenja, za opravljeno delo plačal določeno ceno, potem je mogoča samo taka razlaga, da je treba (v skladu s tretjim odstavkom 41. čl. Pravilnika) kot stroške priznati tudi "Š...Ć analize, meritve, preiskave in druga opravila" (ki se obračunajo po veljavni ceni podjetij ali zavodov, ki te storitve opravljajo). Nagrada za izvedensko delo predstavlja tako zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Vse, kar je bilo nujno potrebno za izdelavo same ekspertize, in ne predstavlja neposredno same ekspertize (ali, kot posrečeno pove zahteva, česar nadgradnja je izvedensko mnenje), pa je treba uvrstiti med "materialne stroške" - kar hkrati pomeni, da se nagrada ne more nanašati na tovrstna opravila, temveč izključno na izdelavo samega izvida in mnenja. In končno (ter najpomembnejše): po prvem odstavku 249. čl. ZPP ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Med stroške spadajo torej ne samo potni stroški, stroški za prehrano in prenočišče ter izguba zaslužka, pač pa tudi "stroški za izvedensko delo" - ti pa ne morejo biti nič drugega, kot tisto, kar Pravilnik v četrti točki 40. člena imenuje "materialni stroški", in kar v tretjem odstavku 41. člena definira kot "analize, meritve, preiskave in druga opravila, potrebna za izdelavo izvida in mnenja".

Ker je tako pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo (40. člen in tretji odstavek 41. člena Pravilnika), je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, da se tožnikova pritožba zavrne in se potrdi sklep prve stopnje (s katerim so bili izvedencu priznani tudi materialni stroški za pripravo podatkov, ogled na terenu, terenske meritve, izmerjene mejnike, geodetske posnetke in pisarniško delo).

Op. št. (1): Prim. Black's Law Dictionary (Bryan A. Garner), osma izdaja, Thomson, str. 617.