Jedro

Izrek prvostopne odločbe je premalo določen, saj iz njega ni mogoče dovolj jasno in zanesljivo ugotoviti, na katerem delu parc. št. 51/1 k.o. ... je treba očistiti zarast. Določitev jasne in natančne lege zarasti je zraven določitve velikosti zarasti, ki jo je treba očistiti bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev in jo nato tudi izvršiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Območne enote Maribor št. 0611-1331/2019-5 z dne 15. 7. 2019 se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bilo tožniku kot zavezancu naloženo, da kmetijsko zemljišče locirano v k.o. ... na parc. št. 51/1 v skupni velikosti zarasti 6.100 m2 usposobi tako, da se par letno nizko travnato plevelasto zarast in izraščene poganjke iz podlag vinske trte očisti vse te zarasti in da se vse pokosi oziroma zmulči ter se zemljišče naprej uporablja v kmetijske namene kot trajni travnik - šifra 1300 (1. točka izreka). Kupi očiščene zarasti se sproti odstranijo z navedene površine (2. točka izreka). Rok za izvršitev zgoraj navedenega je določen s 1. 11. 2019 (3. točka izreka). O odpravljenih nepravilnostih mora zavezanec takoj pisno obvestiti kmetijsko inšpektorico, ki vodi postopek (4. točka izreka). O morebitnih stroških postopka bo odločeno s posebnim sklepom (5. točka izreka), pritožba zoper to odločbo pa ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je kmetijska inšpektorica dne 20. 5. 2019 pri inšpekcijskem pregledu obdelanosti kmetijskih zemljišč v k.o. ... ugotovila, da se ponovno po letu 2017 zarašča kmetijsko zemljišče v lasti A. A. na parc. št. 51/1, 51/2 in 51/3, v velikosti 11.623 m2. Zoper inšpekcijskega zavezanca je bil že v letu 2014 uveden inšpekcijski postopek glede neobdelanosti istih parcel in je bil zaključen v začetku leta 2017, tako da so se navedene parcele očistile zarasti. Takrat je bil inšpekcijski zavezanec A. A. poučen, da je potrebno kmetijsko zemljišče obdelovati kot dober gospodar in ga vzdrževati v skladu z zakonskimi določili. V času inšpekcijskega pregleda dne 20. 5. 2019 je bilo na kraju samem ugotovljeno, da je na parc. št. 51/1 na površini izkrčenega vinograda zarast, ki se tretje leto ponovno zarašča z nizko travnato plevelasto zarastjo in z izraščenimi poganjki iz podlag vinske trte, na ostalih dveh parcelah 51/2 in 51/3 pa je različno velika zarast med drevesi. Zarast je bila fotodokumentirana in je fotografija zarasti priložena kot Priloga 1 k inšpekcijskemu zapisniku.

3. Po vpogledu v uradne evidence Geodetske uprave se je ugotovilo, da so po dejanski rabi navedene parcele kmetijske in po vpogledu v uradno evidenco Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) – javni pregledovalnik grafičnih podatkov se je ugotovilo, da je dejanska raba označena na parc. št. 51/1 s šifro rabe 1300, kar pomeni „trajni travnik“ v ortofotoizmeri v velikosti 6.100 m2 in da je del površine na tej parceli označen s šifro rabe 1500, kar pomeni „drevesa in grmičevje“. Na parc. št. 51/2 in 51/3 je dejanska raba označena s šifro rabe 1500, kar pomeni „drevesa in grmičevje“, zato je kmetijska inšpektorica del označene kmetijske površine s šifro 1500 na delu parc. št. 51/1 ter celotni površini na parc. št. 51/2 in 51/3 izločila iz inšpekcijskega postopka, ker le-te izpolnjujejo pogoje za vrsto rabe „drevesa in grmičevje“. Kot Priloga 2 k inšpekcijskemu zapisniku je ortofotoposnetek označene ortoizmere zarasti na delu parc. št. 51/1 v šifri rabe „trajni travnik“, ki jo je treba očistiti.

4. Iz RKG je razvidno, da je neobdelano zemljišče označeno v evidenci RKG - subvencije v kmetijstvu z oznako GERK_PID št. ... 1, v površini 6.194 m2 kot domače ime „izkrčen vinograd“, kot nosilec registriranega kmetijskega gospodarstva KMG_MID kmetije št. ... je naveden A. A., z datumom oddaje zadnje zbirne vloge za subvencije v kmetijstvu z dne 12. 4. 2019 s skupno šestimi GERK-i v skupni velikosti 2,6965 ha in z označenim enim subjektom na kmetiji. Po pregledu dejanske rabe kmetijskih zemljišč na parc. št. 51/1, 51/2 in 51/3 k.o. ... je kmetijska inšpekcija obvestila tožnika o navedenih ugotovitvah, ki so podane v zapisniku z dne 20. 5. 2019 in ga pozvala, da poda morebitne pripombe na vsebino zapisnika pisno ali ustno, v roku 8 dni od vročitve zapisnika s prilogami (fotografijo zarasti na terenu in označeno ortofotoizmero zarasti), ker je bil inšpekcijski pregled opravljen v odsotnosti tožnika. Na podlagi poziva kmetijske inšpekcije je tožnik dne 11. 7. 2019 podal pisne pripombe in izjavo na zapisnik ogleda, katerih pa kmetijska inšpekcija ni upoštevala, saj je iz inšpekcijskega zapisnika in prilog k zapisniku nedvoumno razvidno, da gre v postopku za parc. št. 51/11, ki zarašča in ni vzdrževana več let oziroma v navedenem primeru ni vsako leto pokošena, čeprav je v naravi pod šifro rabe „trajni travnik“, tudi sam inšpekcijski zavezanec pa je v vlogi za subvencijo v kmetijstvu parc. št. 51/1 poimenoval kot „izkrčen vinograd“. Inšpekcijski zavezanec je bil natančno seznanjen glede ponovnega zaraščanja parc. št 51/1 s šifro rabe 1300 ter ob upoštevanju šifre rabe 1500, kateri del navedenega zemljišča ni predmet inšpekcijskega postopka.

5. Glede pripomb inšpekcijskega zavezanca o pomanjkljivi metodi presoje ocenjevanja oziroma manjkajočega pojasnila standarda ocenitve parcele v inšpekcijskem postopku prvostopenjski organ v obrazložitvi pojasnjuje, da inšpekcijski organ ugotovi neobdelavo na kraju samem v skladu z veljavnim Zakonom o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: ZKZ) ter glede na opredeljenost kmetijskih zemljišč po dejanski rabi v skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč2. Sklicuje se na določbe 107. člena ZKZ, po katerih ima kmetijski inšpektor pooblastila in pristojnost pregledovati kmetijska zemljišča na terenu in primerjati dejansko stanje le teh s stanjem v uradnih evidencah ter ob ugotovljenih nepravilnostih izreči ukrep. Ker so bile navedene ugotovitve v nasprotju z določili prvega odstavka 4. člena in v nasprotju s 1. in 2. alinejo prvega odstavka 7. člena ZKZ, kakor tudi v nasprotju z Uredbo o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar3, je prvostopenjski organ z namenom vzpostavitve zakonitega stanja izrekel ukrep na podlagi 107. člena ZKZ.

6. Tožnik je zoper odločbo prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki jo je Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in ribištvo kot drugostopenjski organ zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe izhaja, da je pristojna kmetijska inšpektorica dne 20. 5. 2019 pri terenskem ogledu ugotovila, da so predmetna zemljišča v lasti tožnika neobdelana glede na dejansko rabo, ki izhaja iz uradnih evidenc. Za zemljišče na parc. št. 51/1 je označena dejanska raba „trajni travnik“, zemljišči na parc. št. 51/2 in 51/3 pa sta bili izločeni iz inšpekcijskega postopka, saj imata označeno dejansko rabo „drevesa in grmičevje“. Iz vročene dokumentacije tožniku, torej iz inšpekcijskega zapisnika, fotografije in ortofotoposnetka označene zarasti na parc. št. 51/1 je nedvoumno razvidno, da gre za zemljišče, ki se zarašča in ni vzdrževano več let, kar je organ prve stopnje obrazložil z ugotovitvijo, da je bilo ugotovljeno, da predmetno zemljišče vsekakor ni vsako leto pokošeno, čeprav je v naravi pod šifro rabe „trajni travnik“. Tožnikove navedbe, da je v letu 2019 tudi sam v vlogi za pridobitev subvencije opisal predmetno zemljišče kot „izkrčen vinograd“, potrdijo samo to, da bi na mestu, kjer je odstranil vinograd, v času inšpekcijskega ogleda že morala biti vzpostavljena dejanska raba, ki ustreza standardu „trajnega travnika“, ne pa „izkrčenega vinograda“. Drugostopenjski organ pritrjuje, da na podlagi stanja, ki ga je ugotovil prvostopenjski organ pri pregledu na kraju samem ter iz priložene fotografije in ortofotoposnetka, ni mogoče trditi, da bi lahko šlo za obdelanost kmetijskega zemljišča, na katerem je trajno travinje in ne zarast, zato tožnik svojih trditev, da je vzpostavil ustrezno stanje rabe ne more uspešno izkazati. Tako iz fotografije in ortofotoposnetka, ki sta priložena zapisniku kot tudi iz ortofotoposnetka, ki ga je tožnik priložil izjavi, s katero je podal pripombe na zapisnik, izhaja, da na predmetnem zemljišču ne gre za ustrezno obdelovan „trajni travnik“. Iz vseh navedenih dokazil je razvidna čez celotno zemljišče razraščena zarast v obliki nizkega grmičevja in razraščenega plevela, iz česar je moč sklepati, da zemljišče ni redno košeno oziroma vzdrževano v skladu s standardi „trajnega travnika“ po 23. členu Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev4. 7. Glede navedb tožnika, da bi se inšpekcijski ogled moral opraviti v njegovi navzočnosti, saj bi tako lahko podal pripombe, hkrati pa bi mu bile kršitve obrazložene, drugostopenjski organ pojasnjuje, da ima inšpektor pravico brez predhodnega obvestila vstopiti na zemljišča in parcele, kakor tudi, da se ne zahteva obvezna prisotnost zavezanca pri opravljanju inšpekcijskega nadzora. Prav tako drugostopenjski organ pritrjuje pojasnilu prvostopenjskega organa tožniku glede pomanjkljive metode presoje ocenjevanja parcele v inšpekcijskem postopku, za katero ni zakonske osnove, saj je prvostopenjski organ ugotovil neobdelanost na terenu na kraju samem po ZKZ ter glede na opredeljenost zemljišč po dejanski rabi v skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč. V zvezi s tem še dodatno pojasnjuje, da v skladu z določbami 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) lahko uradna oseba, ki vodi postopek, med postopkom ves čas ugotavlja dejansko stanje in izvaja dokaze o vseh dejstvih, pomembnih za izdajo odločbe. Kot dokaz se uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja zadeve in kar ustreza posameznemu primeru (drugi odstavek 164. člena ZUP). O tem, ali je kakšno dejstvo treba dokazovati, odloča uradna oseba, ki vodi postopek (prvi odstavek 16. člena ZUP), prav tako skladno z 10. členom ZUP, o tem, katera dejstva šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma za odločanje v upravni zadevi, po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

8. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov. V tožbi navaja, da prihaja izpodbijana odločba sama s seboj v nasprotje, saj organ prve stopnje v izpodbijani odločbi ugotavlja, da se je predmetna nepremičnina že leta 2017 očistila podrastja in sedaj predstavlja „izkrčen vinograd“, hkrati pa se mu očita večletna opustitev vzdrževanja, s čimer naj bi tožnik uporabljal zemljišče v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena in v nasprotju s 1. in 2. alinejo prvega odstavka 7. člena ZKZ ter v nasprotju z Uredbo o podrobnejših merilih za presojo, ali obdelovalec ravna kot dober gospodar. Zemljišče uporablja skladno z registriranim namenom dejanske rabe in ga vzdržuje skladno z določili ZKZ, zato ni mogoče slediti očitkom prvostopenjskega organa, da je predmetno zemljišče zaraščeno oziroma je zaraščeno do mere, ki opravičuje izrek ukrepa na vzpostavitev ustreznega stanja. Izpodbijana odločba ne vsebuje potrebne konkretizacije opisa kršitve in preverljivega načina presoje utemeljenosti izreka. Za razliko od prej navedenega pa prvostopenjski organ izpostavi, da sta na predmetni nepremičnini registrirani dve različni dejanski rabi, in sicer „trajni travnik“ ter „drevesa in grmičevje“. Ob tem iz izpodbijane odločbe, razen pavšalne ocene pod 1. točko izreka glede površine košnje in mulčenja v obsegu 6.100 m2, ne izhaja, kaj na predmetnem zemljišču predstavlja „trajni travnik“ in kaj „drevesa in grmičevje“. Organ prve stopnje ne pojasni, na kateri del se odreditev po 1. točki izreka izpodbijane odločbe nanaša, kar predstavlja izostalo možnost preizkusa odločitve organa. Organ prve stopnje glede prej navedenega brez predložene dokumentacije v izpodbijani odločbi navaja ortofotoizmero, ki je ne predloži in tudi natančneje ne obrazloži, posledično pa odločba ni izvršljiva na način, ki bi stranki postopka omogočala izvršitev v odrejenem obsegu.

9. Iz 2. alineje prvega odstavka 7. člena ZKZ izhaja, da se dolžnost preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč ne nanaša na registrirano vrsto dejanske rabe „drevesa in grmičevje“, ki je po Pravilniku o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot površina porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar in ki ne sme biti manjša od 1000 m2. Izpodbijana odločba zato zmotno v nasprotju z ZKZ in Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč razširja obvezo košenja in mulčenja ter preprečevanje razraščanja na del nepremičnine, ki takšni zavezi dejanskega stanja v naravi ne ustreza. Ocena površine s šifro 1300 - „trajni travnik“ v izmeri 6.100 m2 ni skladna tako z dejanskim stanjem, kot tudi ne s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki obseg površine dejanske rabe „drevesa in grmičevje“ določa na 1000 m2. Iz evidence GURS namreč izhaja, da obsega celotna površina zemljišča s parc. št. 51/1 k.o. ... 7.066 m2, zato bi obseg površine dejanske rabe „trajni travnik“ lahko znašal samo 6.066 m2, kar pa le potrjuje neugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo določb ZKZ in Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč.

10. Odločitev organa prve stopnje temelji na nepreverljivi oceni ogleda zemljišča dne 20. 5. 2019, kjer tožniku ogled ni bil omogočen, kljub njegovemu naknadnemu pozivu in prošnji z namenom razjasnitve dejanskega stanja v izjavi in pripombah na inšpekcijski zapisnik. Tožnik pripominja, da iz izpodbijane odločbe ne izhaja, po kakšni metodi presoje je organ prve stopnje ugotavljal stanje zaraščenosti predmetnega zemljišča. Tako iz inšpekcijskega zapisnika kot iz izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da se očitek zaraščenosti predmetnega zemljišča nanaša zgolj in izključno na opravljeni ogled, pri katerem pa tožniku udeležba ni bila zagotovljena in je organ prve stopnje tudi naknadno po izrecni prošnji tožnika z namenom pojasnitve dejanskega stanja, ni zagotovil. Glede na to, da ni bil prisoten na samem inšpekcijskem ogledu, bi se mu moralo v zapisniku in v izdani odločbi na preverljiv način pojasniti vse očitke in kršitve, saj se mu kot stranki postopka le na tak način zagotovi ustrezno pravno varstvo. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

11. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe, prereka tožbene navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Ob tem še enkrat poudarja, da je organ prve stopnje ugotovil neobdelanost kmetijskega zemljišča na terenu na kraju samem po ZKZ ter glede na opredeljenost kmetijskih zemljišč po dejanski rabi. Tako iz fotografij in ortofotoposnetka, ki jih je izjavi priložil tožnik kot iz ortofotoposnetka prvostopenjskega organa, je razvidno, da na predmetnem zemljišču ne gre za ustrezno obdelovan trajni travnik, saj je iz naštetih dokazil razvidna čez celotno zemljišče razraščena zarast (v obliki nizkega grmičevja in razraščenega plevela), iz česar je moč sklepati, da predmetno zemljišče ni redno košeno oziroma vzdrževano v skladu s standardi trajnega travnika.

12. Tožba je utemeljena.

13. Sodišče uvodoma poudarja, da se strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da je treba kmetijska zemljišča uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin (prvi odstavek 4. člena ZKZ) in mora zato lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča obdelovati kmetijsko zemljišče kot dober gospodar (1. alineja prvega odstavka sedmega člena ZKZ), preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč, razen kmetijskih zemljišč, ki glede na predpis, ki ureja vrste dejanske rabe kmetijskih zemljišč, izpolnjuje pogoje za vrsto rabe drevesa in grmičevje5 (2. alineja prvega odstavka 7. člena ZKZ), uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode kmetovanja za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč (3. alineja prvega odstavka sedmega člena ZKZ). Če kmetijska inšpekcija ugotovi, da lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne ravna v skladu s 1. alinejo prvega odstavka 7. člena ZKZ, mu z odločbo naloži izvedbo primernih ukrepov. Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora te ukrepe izvesti v skladu z roki, določenimi v odločbi, ki pa ne smejo biti daljši od enega leta. Po 107. členu ZKZ ima kmetijski inšpektor poleg pooblastil po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, tudi pooblastilo pregledovati zemljišča in primerjati dejansko stanje kmetijskih zemljišč s stanjem v registrih in uradnih evidencah, ki se nanašajo na kmetijska zemljišča (1. alineja točke A tega člena) ter izreči ukrepe, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne obdeluje kmetijskega zemljišča kot dober gospodar (2. alineja točke B navedenega člena).

14. Tožnik pa utemeljeno opozarja, da izrek prvostopenjske odločbe v 1. točki ni določen in jasno formuliran. Izrek odločbe je namreč, upoštevaje 213. člen ZUP, določen le, če je vsebina odločitve o strankini obveznosti oziroma v tem primeru naloženih ukrepih formulirana tako, da je jasna, izražena neposredno, določno in nedvoumno, da je ni treba ugotavljati na posreden način in da tudi ne dopušča različnih razlag. Tem zahtevam pa 1. točka izreka prvostopenjske odločbe po presoji sodišča ne zadosti, iz nje namreč neposredno, določno in konkretizirano ne izhaja točno, na kateri del parc. št. 51/1 k.o. ... se odreditev čiščenja zarasti v velikosti 6.100 m2 nanaša. Prvostopenjski organ je v 1. točki izreka izpodbijane odločbe tožniku odredil, da mora kmetijsko zemljišče locirano v k.o. ... na parc. št. 51/1 v skupni velikosti zarasti 6.100 m2 usposobiti tako, da se par letno nizko travnato plevelasto zarast in izraščene poganjke iz podlag vinske trte očisti vse te zarasti in da se vse pokosi oziroma zmulči ter se zemljišče naprej uporablja v kmetijske namene kot trajni travnik6 - šifra 1300. Prvostopenjski organ je v 1. točki izreka sicer res določil skupno velikost zarasti (nizko plevelasto zarast in poganjke iz podlag vinske trte) na parc. št. 51/1 k.o. ... v obsegu 6.100 m2 in odredil čiščenje te zarasti z namenom, da se kmetijsko zemljišče uporablja kot „trajni travnik“, vendar pa ni navedel natančne in jasne lege zarasti, ki jo je treba očistiti na parc. št. 51/1, upoštevajoč, da sta na parc. št. 51/1 k.o. ... registrirani dve različni dejanski rabi in sicer „trajni travnik“ in „drevesa in grmičevje“, saj 2. alineja prvega odstavka 7. člena ZKZ namreč določa, da se dolžnost preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč ne nanaša na registrirano vrsto dejanske rabe „drevesa in grmičevje“. Izrek prvostopne odločbe je tako premalo določen, saj iz njega ni mogoče dovolj jasno in zanesljivo ugotoviti, na katerem delu parc. št. 51/1 k.o. ... je treba očistiti zarast. Določitev jasne in natančne lege zarasti je zraven določitve velikosti zarasti, ki jo je treba očistiti bistvenega pomena, saj je le tako mogoče preizkusiti sprejeto odločitev in jo nato tudi izvršiti. Izrek prvostopenjskega organa je zato v 1. točki nejasen in nedoločen, kar je bistvena kršitev določb postopka, saj ga v tem delu ni mogoče preizkusiti.

15. Sodišče tako pritrjuje tožniku, ki navaja, da izrek izpodbijane odločbe ni določen in zato izpodbijana odločba v tem delu ni izvršljiva na način, ki bi tožniku omogočala izvršitev v odrejenem obsegu. 213. člen ZUP namreč določa, da se v izreku odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, lahko se določijo pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo, naloži kakšno dejanje in rok, v katerem ga je treba opraviti, izrek pa mora biti kratek in določen. Kolikor izrek ni skladen s to zakonsko določbo in ga torej ni mogoče preizkusiti, gre za absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

16. Sodišče pa tudi soglaša s tožnikom, da prvostopenjski organ svoje odločitve, da mora tožnik očistiti zarast v skupni velikosti 6.100 m2 na parc. št. 51/1 k.o. ..., ni obrazložil tako, da bi bilo njegovo odločitev mogoče preizkusiti. Prvi odstavek 214. člena ZUP določa, da mora obrazložitev odločbe upravnega organa obsegati: razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo; in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Če obrazložitev odločbe ne sledi tej zakonski določbi, je ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe zgolj navedel, da je dejanska raba označena na parc. št. 51/1 k.o. ... s šifro rabe 1300 - „trajni travnik“ v ortofotoizmeri v velikosti 6.100 m2 in da je del površine na tej parceli označen s šifro rabe 1500 - „drevesa in grmičevje“, sklicujoč se na ortofotoposnetek (Priloga 2 k inšpekcijskemu zapisniku) označene ortoizmere zarasti na delu parc. št. 51/1 k.o. ... v šifri rabe „trajni travnik“, ki jo je treba očistiti. Sodišče na podlagi vpogleda v fotografijo in ortofotoposnetek (Priloga 1 in 2 k inšpekcijskemu zapisniku), ki sta del sodnega in upravnega spisa ugotavlja, da iz fotografije ni razvidno, kaj oziroma kateri del fotografiranega zemljišča na fotografiji predstavlja „trajni travnik“ na parc. št. 51/1 k.o. ..., ki ga je treba očistiti. Nenazadnje pa sodišče pri vpogledu v ortofotoposnetek označene ortoizmere zarasti na delu parc. št. 51/1 k.o. ... v šifri rabe „trajni travnik“, ugotavlja, da označena ortoizmera zarasti vključuje še del parc. št. 51/2 k.o. ..., čeprav iz odločbe prvostopenjskega organa izhaja, da je kmetijska inšpektorica celotno parc. št. 51/2 k.o. ... izločila iz inšpekcijskega postopka, ker le-ta izpolnjuje pogoje za vrsto rabe „drevesa in grmičevje“, na katero se dolžnost preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč ne nanaša (2. alineja prvega odstavka 7. člena ZKZ).

17. Ker so bile torej v obravnavani zadevi storjene absolutne bistvene kršitve pravil postopka, je sodišče izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral ugotovljene napake odpraviti. Sodišče se do ostalih tožbenih navedb ni posebej opredeljevalo, saj glede na obrazloženo na odločitev ne morejo vplivati.

18. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji, odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-17).

19. Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik o povrnitvi stroškov) in ne po Odvetniški tarifi.

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožniku priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, skupaj torej 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena brez glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, ki je zavezanec za plačilo DDV.

21. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

22. Sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (36. člen Zakona o sodnih taksah, opomba 6.1/c Taksne tarife).

1 Sodišče pripominja, da je na 2. strani odločbe Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpekcije za kmetijstvo, Območne enote Maribor, št. 0611-1331/2019-5 z dne 15. 7. 2019 pomotoma navedena parc. št. 15/1 k.o. ..., namesto parcele 51/1 k.o. ..., katera je v lasti A. A. 2 Uradni list RS, št. 122/08, 4/10, 110/10. 3 Uradni list RS, št. 81/2002. 4 Uradni list RS, 83/16, 23/17, 69/17, 72/18, 35/19. 5 Drevesa in grmičevje je površina porasla z drevesi in grmičevjem. Sem se uvršča tudi obvodna zarast, če so obrečni pasovi porasli z drevjem oziroma grmovjem ter mejice iz gozdnih dreves oziroma grmičevja (Šifrant in opis dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Priloga 1 Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč). 6 Trajni travnik je površina porasla s travo, deteljami in drugimi krmnimi zelmi, ki se jo redno kosi oziroma pase. Takšna površina ni v kolobarju in se ne orje. Kot trajni travnik se šteje tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves/hektar (Šifrant in opis dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Priloga 1 Pravilnika o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč). 7 Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba 2019, str. 333, tč. 6.