Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravilnik je podzakonski predpis, medtem, ko Javni razpis ni niti podzakonski predpis. Javni razpis je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih norm, kar pomeni, da v Javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. Vse to pomeni, da se je tožena stranka glede uporabe postopkovnih pravil napačno sklicevala na Pravilnik kot podzakonski predpis, kot tudi na Javni razpis in te določbe tudi ne omogočajo toženi stranki, da bi prijavo zavrgla zato, ker je vložena na napačnem obrazcu, kot seveda tudi napačno uporabila določila ZUP.
I. Tožbi se ugodi. Sklep Mestne občine Maribor, št. 11002-98/2018-2 z dne 10. 12. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 15 dni pod izvršbo.
1. Z izpodbijanim sklepom je Mestna občina Maribor kot prvostopenjski organ zavrgla vlogo tožnice na javni razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov Mestne občine Maribor za šolsko oziroma študijsko leto 2018/2019 (v nadaljevanju Javni razpis). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je Komisija za odpiranje vlog, prispelih na Javni razpis, ki je bil objavljen na spletni strani www.maribor.si ugotovila, da je kuverta (ovojnica) nepravilno označena, saj je vloga podana na Javni razpis za šolsko oziroma študijsko leto 2015/2016, kateri je bil objavljen že v letu 2015, natančneje 31. 7. 2015 v dnevniku Večer in na spletni strani Mestne občine Maribor, in je že zaključen. V Javnem razpisu za študijsko leto 2018/2019 je bilo določeno oziroma zahtevano, da kandidati vlogo oddajo v zaprti ovojnici (kuverti), na katero nalepijo izpolnjen obrazec z oznako: „Ne odpiraj – vloga na javni razpis za štipendiranje nadarjenih 1. dijakov in 2. študentov Mestne občine Maribor za šolsko oziroma študijsko leto 2018/2019 (obkrožite številko pred vrsto štipendije za katero kandidirate: 1. dijakov ali 2. študentov)“, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Javni razpis je s tem jasno določil kako mora biti ovojnica označena, kar je bilo javno objavljeno in vsem prijaviteljem v naprej znano. Javni razpis pa ne predvideva dopolnitev vlog v zvezi z oznakami na ovojnici prijave na razpis.
2. Tožnica je zoper navedeni prvostopenjski sklep vložila pritožbo, ki jo je župan Mestne občine Maribor zavrnil. V pritožbi je tožnica zapisala, da je naveden obrazec z oznako; „Ne odpiraj – vloga na javni razpis za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov Mestne občine Maribor za šolsko leto oziroma študijsko leto 2015/2016“ natisnila iz spletne strani naročnika samega. Pritožbeni organ ni sledil navedbam tožnice in se je pri svoji odločitvi skliceval na Pravilnik o štipendiranju nadarjenih dijakov in študentov (v nadaljevanju Pravilnik), ki ureja postopek pogojev in kriterijev za podeljevanje štipendij za nadarjene dijake in študente Mestne občine Maribor, trajanje štipendiranja ter pravice in obveznosti štipenditorja in štipendista (1. člen). Drugostopenjski organ tudi ni sledil pritožbenim pomislekom, da je postavljanje dodatnih formalnih pogojev Javnega razpisa in posledično zavrženje vlog prijaviteljev brez vnaprejšnje zahteve o dopolnitvi vlog, v nasprotju z materialnim pravom. Po določilu 4. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se pravila upravnega postopka uporabljajo tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Če je torej določeno področje urejeno s posebnim postopkom, se določbe ZUP uporabljajo subsidiarno. V 8. členu Pravilnika je določena subsidiarna uporaba ZUP, Pravilnik sam pa ureja posebni postopek dodeljevanja štipendij. Ob upoštevanju 6. alineje prvega odstavka 10. člena Pravilnika ter 7. točke Javnega razpisa se odpirajo le v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte oziroma tiste, iz katerih nedvomno izhaja, da veljajo za konkretni Javni razpis. Niti Pravilnik, niti Javni razpis pa ne predvidevata dopolnitve formalno nepopolnih vlog, pač pa njihovo zavrženje ob smiselni uporabi drugega odstavka 67. člena ZUP, upoštevaje ob tem seveda določilo 7. in 8. točke Javnega razpisa kot to pojasnjuje tožena stranka v drugostopenjski odločbi.
3. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je tožena stranka štela, da je izpodbijan sklep pravilen, saj je potrebno poleg vsebinskih del upoštevati tudi formalne zahteve razpisa na način, kot so bili objavljeni in na način kot to določa Pravilnik. V obrazložitvi se izrecno navaja, da se iz kuverte ni moglo razbrati, da gre za konkretni Javni razpis, saj se po 7. točki Javnega razpisa odpirajo le vloge, ki so dostavljene v roku, pravilno izpolnjene in označene kuverte, kot tudi tiste, ki so sicer oddane v razpisnem roku, pa niso pravilno izpolnjene oziroma označene, iz njih pa nedvomno izhaja na kateri razpis je bila oddana vloga. Po določbah 67. člena ZUP se v primeru popolne ali nepopolne vloge ta ne sme zavreči, temveč mora pristojni organ v roku 5 delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivost odpravi. Šele, če se v danem roku ta ne popravi, se lahko zavrže, sicer se pa šteje, da je vložena pravočasno takrat, ko je bila vložena prva vloga in jo je potrebno vsebinsko obravnavati. Navedeni Pravilnik ne vsebuje procesnih določb, ki bi urejale postopek poprave in dopolnitve vlog, saj v 8. členu izrecno določa, da se pri dodeljevanju štipendij, v kolikor Pravilnik ne določa drugače, uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Prav tako je v drugem odstavku 10. člena Pravilnika določeno, da se te vloge oddajajo na obrazcu, ki je objavljen skupaj z Javnim razpisom na spletnih straneh Mestne občine Maribor. Tudi priloženi Javni razpis ne vsebuje procesnih določb za ravnanje z nepopolnimi vlogami. Navaja pa, da bo odpiranje vlog zaradi ugotavljanja popolnosti izvedel organ mestne uprave, pristojen za področje izobraževanja. Pri tem isti člen tudi navaja, da se odpirajo v roku dostavljene vloge, ki sicer niso pravilno izpolnjene oziroma označene, pa iz njih nedvomno izhaja na kateri Javni razpis se vloga nanaša. Navedeno očitno kaže na to, da bi moral upravni organ preveriti pravočasnost in pravilnost prijave tožeče stranke na Javni razpis, s pregledom vsebine oddane vloge, iz katere je mogoče nedvomno zaključiti, da gre za prijavo na konkretni Javni razpis. Pravice in obveznosti je mogoče določiti le z zakonom in je tudi po 87. členu Ustave RS nedopustno, da bi podzakonski akti drugače urejali ali zmanjševali pravice strank v postopkih na način, ki ni predviden v zakonu. Omenjeni 67. člen ZUP ne dopušča drugačne ureditve, saj govori o vseh vlogah ter je kot procesni predpis kongentne narave.
4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje navedbam tožeče stranke in pojasnjuje, da tožbenim očitkom, da niti Pravilnik niti Javni razpis ne vsebujeta procesnih določb za ravnanje z nepopolnimi vlogami, nikakor ne drži. Kot izhaja iz 1. člena Pravilnika ta ureja postopek pogoja in kriterija za podeljevanje štipendij za nadarjene dijake in študente Mestne občine Maribor, trajanje štipendiranja ter pravice obveznosti štipenditorja in štipendista. Nadalje se sklicuje na prvi odstavek 10. člena Pravilnika. Meni, da ocenjevalec najprej oceni prejete vloge po izpolnjevanju formalnih pogojev, po vsebini pa le tiste, ki formalne pogoje izpolnjujejo. Tožena stranka je zato prepričana, da so navedene določbe pravna podlaga za to, da je razpisovalec v Javnem razpisu določil formalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati vloga prijavitelja vključno s podatki na kuverti (ovojnici). Razpisovalec je namreč tisti, ki je upravičen določiti zahtevane pogoje, za katere oceni, da so za izvedbo Javnega razpisa smotrni, nujno pa je pri tem le to, da so pogoji del razpisne dokumentacije ter so določene v naprej sankcije za primer, če ti pogoji ne bodo spoštovani. Iz določil točke 7. v povezavi z 8. točko Javnega razpisa nedvomno izhaja, da bodo vloge, ki formalnemu pogoju po označitvi kuverte ne bodo zadostile zavržene, saj je jasno določeno, da se odpirajo samo v roku dostavljene, pravilno izpolnjene in označene kuverte z vlogami oziroma tiste, iz katerih nedvomno izhaja, da se vloge nanašajo na konkretni Javni razpis. Iz navedenega gre zaključiti, da je v postopku dodelitve štipendij, ki so predmet javnega razpisa, poleg vsebinskih zahtev treba upoštevati tudi formalne zahteve razpisne dokumentacije. Niti Pravilnik niti Javni razpis ne predvidevata dopolnitve formalno nepopolnih vlog, pač pa njihovo zavrženje ob smiselni uporabi drugega odstavka 67. člena ZUP, upoštevaje pri tem seveda določila 7. in 8. točke Javnega razpisa. Glede na navedeno torej ni utemeljena tožbena navedba, ki nakazuje na kršitev določila 87. člena Ustave RS, zato tožena stranka predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.
5. Tožba je utemeljena.
6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev tožeče stranke o zavrženju vloge tožeče stranke na Javni razpis. Tožeča stranka se je prijavila na Javni razpis, objavljen na podlagi 9. člena Pravilnika, ki določa, da Mestna občina Maribor podeljuje enoletne štipendije na podlagi javnega razpisa za podelitev štipendij za nadarjene dijake in študente mestne občine Maribor1. Tožena stranka je ugotovila, da je bila kuverta (ovojnica) nepravilno označena, saj je tožnica podala vlogo na Javni razpis za šolsko oziroma študijsko leto 2015/2016, in ne za študijsko leto 2018/2019 in zato je vlogo zavrgla.
7. Po določilu 4. člena ZUP se pravila upravnega postopka uporabljajo tudi v javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve, v kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Posamezna vprašanja upravnega postopka za določeno upravno področje so sicer lahko v posebnem zakonu urejena drugače kot v ZUP (prvi odstavek 3. člena ZUP), vendar pa mora tudi v takih primerih organ ravnati po določbah ZUP v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (drugi odstavek 3. člena ZUP). V 8. členu Pravilnika je določena subsidiarna uporaba ZUP.
8. Po prvem odstavku 1. člena ZUP morajo državni organi ravnati po tem zakonu, kadar odločajo v upravnih zadevah. Po drugem odstavku 2. člena ZUP se šteje, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek oziroma odloča v upravnem postopku. Nedvomno se predmetni Javni razpis s stališča uporabe procesne zakonodaje šteje za upravno zadevo.
9. Pravilnik sicer vsebuje nekaj procesnih določb, ki se nanašajo na postopek, pogoje in kriterije za nadarjene dijake in študente Mestne občine Maribor, trajanje štipendiranja ter pravice in obveznosti štipenditorja in štipendista, vendar se nobena od teh določb ne nanaša na postopek ravnanja z nepopolnimi vlogami in na morebitno zavrženje vloge. Prav tako slednje ne izhaja iz vsebine Javnega razpisa, ki ga tudi ni mogoče šteti za posebne procesne določbe v postopku o dodelitvi štipendij.
10. Pravilnik je podzakonski predpis, medtem, ko Javni razpis ni niti podzakonski predpis. Javni razpis je namenjen obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih norm, kar pomeni, da v Javnem razpisu ni mogoče določati postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, oziroma takih pravil ni mogoče upoštevati oziroma na njihovi podlagi sprejeti odločitve. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS.
11. Tožena stranka tako na podlagi določb Pravilnika kot Javnega razpisa, ni imela podlage za zavrženje vloge tožeče stranke mimo določb ZUP. Pravilno je zato stališče tožeče stranke, da je nedopustno, da bi podzakonski akt drugače urejal in zmanjševal pravice strank v postopkih na način, ki ni predviden v zakonu2. 12. Tožena stranka se je glede zavženja vloge sklicevala na smiselno uporabo drugega odstavka 67. člena ZUP3, ker niti Pravilnik niti Javni razpis ne predvidevata dopolnitve nepopolnih vlog. Takšna odločitev je napačna že iz razloga, ker je uporaba določila drugega odstavka 67. člena ZUP vezana na prvi odstavek 67. člena ZUP4. 13. Vse to pomeni, da se je tožena stranka glede uporabe postopkovnih pravil napačno sklicevala na Pravilnik kot podzakonski predpis, kot tudi na Javni razpis in te določbe tudi ne omogočajo toženi stranki, da bi prijavo zavrgla zato, ker je vložena na napačnem obrazcu, kot seveda tudi napačno uporabila določila ZUP.
14. Sodišče še pripominja, je imela tožena stranka ob upoštevanju 7. točke Javnega razpisa podlago za odločitev, da se vloga nanaša na konkretni Javni razpis, saj je nedvomno, da se tožnica ni prijavila na 3 leta stari Javni razpis.
15. Po obrazloženem je sodišče na podlagi določb 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo, ker je tožena stranka napačno uporabila materialno pravo, in v skladu z določbami tretjega odstavka istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema te sodbe, pri tem pa bo morala pravilno uporabiti materialno pravo tako, da bo upoštevala določila 67. člena ZUP o nepopolnih vlogah in pozvala tožečo stranko, da nepravilnosti odpravi (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).
16. Sodišče ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, zato je sodišče odločilo na seji (prva alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).
17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.
18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).
1 Javni razpis se objavi na spletnih straneh Mestne občine Maribor, v mesecu juliju tekočega leta, zaključi pa se najkasneje do 15. septembra za dijake in do 15. oktobra za študente (drugi odst. 9. člena Pravilnika). 2 Pravice in obveznosti državljanov ter drugih pravnih oseb lahko državni zbor določa samo z zakonom (87. člen Ustave RS). 3 Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. 4 Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu.