Jedro

1) Odvetnik J.R. iz L., ki je do pravnomočnosti sodbe zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je dne 13.2.1996 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ne da bi priložil obsojenčevo pooblastilo za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva. VS RS je zato zahtevo za varstvo zakonitosti s spisom vrnilo Okrožnemu sodišču v L., na poziv tega sodišča pa je odvetnik poslal pooblastilo obsojenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

2) Zagovornik obsojenca s tem, ko skuša prikazati oškodovankino izpovedbo kot neresnično, izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu čl. 420/II ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.

Izrek

Zahteva zagovornika obs. M.Č. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo Okrožnega sodišča v L. z dne 24.3.1995, je bil obs. M.Č. spoznan za krivega kaznivega dejanja poskusa posilstva po čl.100/I KZ RS/1977 v zvezi s čl.19 KZ SFRJ/1977. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila po čl.100/I KZ RS/1977 določena kazen 1 leta zapora s preizkusno dobo treh let, na podlagi čl.40 Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ) pa mu je bila izrečena kazen tujca iz države za dobo 10 let. Višje sodišče v L. je s sodbo z dne 19.10.1995, deloma ugodilo pritožbi zagovornika obsojenca in je sodbo sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je izreklo, da se obsojencu ne izreče stranska kazen izgona tujca iz države. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Odvetnik J.R. iz L., ki je do pravnomočnosti sodbe zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je dne 13.2.1996 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ne da bi priložil obsojenčevo pooblastilo za vložitev navedenega izrednega pravnega sredstva. VS RS je zato zahtevo za varstvo zakonitosti s spisom vrnilo Okrožnemu sodišču v L., na poziv tega sodišča pa je odvetnik poslal pooblastilo obsojenca za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.

Obsojenčev zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da uveljavlja razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po čl.371/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP), predlaga pa, da VS RS razveljavi sodbi sodišča prve stopnje in pritožbenega sodišča ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz vsebine zahteve za varstvo zakonitosti izhaja, da zagovornik obsojenca uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka po čl.371/I tč.11 ZKP, ko navaja, da pritožbeno sodišče ni razrešilo velikega nasprotja med razlogi sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku. V zvezi s tem opozarja na oškodovankino izpovedbo, da je bil obsojenec poškodovan, ker ga je s coklo udarila, medtem ko je dokazano in z listinami izkazano, da obsojenec ni bil poškodovan. Prav iste razloge je obsojenčev zagovornik, ko je sodbo sodišča prve stopnje izpodbijal zaradi zatrjevane zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, navajal v pritožbi, pritožbeno sodišče pa je taka pritožbena izvajanja tudi ocenilo in zavrnilo z ugotovitvijo, da ni nujno, da bi na način, s katerim se je oškodovanka branila, obsojenec zadobil tako vidne poškodbe, da bi bile le-te zabeležene v zapisniku o zdravniški preiskavi, ki je bila opravljena pri odvzemu krvi obsojencu. Zagovornik obsojenca s tem, ko skuša prikazati oškodovankino izpovedbo kot neresnično, izpodbija dokazno oceno sodišča, torej uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa po določilu čl.420/II ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Razen tega pa pravnomočna sodba ne temelji le na izpovedbi oškodovanke, pač pa tudi na drugih dokazih, ki potrjujejo izpovedbo oškodovanke (najdba oškodovankinih cokel na kraju kaznivega dejanja, raztrgana oblačila oškodovanke, poškodbe oškodovanke, strokovno mnenje o kontaktnih sledovih), ne potrjujejo pa zagovora obsojenca, da je sicer želel z oškodovanko spolno občevati, ni pa uporabil sile, pač pa je oškodovanko pustil, ker ni bila pripravljena z njim spolno občevati.

VS RS je zahtevo zagovornika obs.M.Č. za varstvo zakonitosti zavrnilo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, iz katerih je mogoče vložiti navedeno izredno pravno sredstvo (čl.425 ZKP).