Jedro

Pooblastilno razmerje med odvetnikom in toženo stranko je obstajalo še naprej, kljub razdružitvi oziroma ločitvi pravd.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: „Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 365,60 EUR v roku 15 dni, po poteku paricijskega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe ustavilo pravdni postopek ter tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v višini 648,90 EUR.

Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve pravil pravdnega postopka in napačne odmere stroškov postopka pritožuje tožeča stranka s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevo za povračilo stroškov postopka zavrne kot neutemeljeno. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Iz obrazložitve namreč ni razvidno, katere stroške je tožena stranka priglasila, katere stroške je sodišče upoštevalo kot potrebne in v kakšni višini je priznalo pravdne stroške toženi stranki. Opozarja, da iz vloge „odgovor na spremembo tožbe“ z dne 9. 6. 2010 ne izhaja, da bi tožena stranka odgovoru priložila pooblastilo odvetnika.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku, ki se je vodil pod opr.št. II P 703/2009 zaradi znižanja preživnine, je tožeča stranka z vlogo z dne 14. 7. 2009 spremenila tožbo tako, da je uveljavljala poleg obstoječega zahtevka še zahtevek za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva in verzijski zahtevek za vrnitev plačanih preživnin. Tožena stranka, ki jo je v postopku zastopal odvetnik B. K., je dne 14. 9. 2009 vložila v spis pripravljalno vlogo, s katero je prerekala navedbe tožeče stranke v pripravljalni vlogi in spremembi tožbe z dne 14. 7. 2009. Sodišče je s sklepom opr. št. P 703/2009 z dne 9. 3. 2010 združilo zadevi, ki sta se obravnavali pod opravilnima številkama II P 703/2009 in II P 154/2009 v enotno obravnavanje pod opravilno številko II P 154/2009, hkrati pa je tožbeni zahtevek za plačilo zneska 5.182,44 EUR izločilo v nov spis in sklenilo, da se obravnava pod opravilno številko III P 166/2010. Zaradi umika tožbe v predmetnem postopku je izdalo izpodbijani sklep.

300. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopušča, da lahko senat odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in se lahko izdajo po končanem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. Pri ločitvi iz prej enotnega postopka nastanejo ločeni postopki, ki tečejo neodvisno drug od drugega, obravnavanje ločenih zahtevkov pa se od ločitve naprej presoja oziroma vodi za vsako ločeno pravdo posebej.

V konkretnem primeru, kot je bilo že navedeno, je tožeča stranka spremenila tožbo v zadevi z opravilno številko II P 703/2009, v kateri je imela tožena stranka pooblaščenca, odvetnika B. K. Pooblastilno razmerje med odvetnikom in toženo stranko pa je obstajalo še naprej, kljub razdružitvi oziroma ločitvi pravd. Zato je tožena stranka vsekakor upravičena do nagrade za postopek, ki nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenje in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. S pisnimi gradivi so mišljene vse vloge, ki jih odvetnik v okviru prvostopenjskega postopka naslovi na sodišče. Z odgovorom na spremembo tožbe je tožena stranka nasprotovala tudi zahtevku na plačilo verzijskega zahtevka. Le v pojasnitev tožeči stranki Višje sodišče navaja, da je bila M. C. odvetniška kandidatka pri odvetniku B. K. ter, da je zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov vložil odvetnik B. K. in ne odvetnica M. C., kot to zmotno v pritožbi zatrjuje tožeča stranka.

V prilogi, ki je sestavni del Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) je pri vrednosti spornega predmeta do 6.000,00 EUR, višina nagrade s količnikom 1,0 določena v vrednosti 219,00 EUR. V tretjem delu tarife, ki je sestavni del istega zakona, je za nagrado za postopek določen količnik 1,3. Tožena stranka je tako upravičena le do nagrade za postopek pred prvostopenjskim sodiščem, ki pri vrednosti spornega predmeta 5.182,44 EUR, ob upoštevanju količnika 1,3 znaša 284,70 EUR ter do povračila dejanskih stroškov v višini 20,00 EUR, na podlagi tarifne številke 6001, kar v seštevku predstavlja znesek 304,70 EUR, ta znesek pa se poveča še za 20% DDV, zato potrebni pravdni stroški tožene stranke znesejo 365,60 EUR. Tožena stranka ni upravičena do povrnitve stroškov nagrade za narok z dne 15. 9. 2010, ker se navedenega dne narok ni opravil, narok z dne 15. 9. 2009 pa se je opravil v zadevi z opravilno številko II P 154/2009 še pred izdajo sklepa o razdružitvi zahtevkov, medtem, ko je sodišče narok, ki ga je razpisalo za dne 15. 2. 2010 v obravnavani zadevi zaradi umika tožbe preklicalo.

Pritožbeno sodišče po navedenem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo zmotno uporabilo in je zato na podlagi 365. člen ZPP pritožbi delno ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo ter znesek pravdnih stroškov tožene stranke ustrezno znižalo.