Jedro

Javne dražbe, na kateri ni prišlo niti do draženja in zarubljeni predmet ni bil prodan, ni mogoče opredeliti kot uspešno, za neuspešno dražbo pa je izvršitelj upravičen le do 25% polnega plačila.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi sam stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je izvršitelj upravičen do plačila za storitve, obračunane dne 22.2.2006, v višini 29.942,11 SIT. Višji zahtevek je zavrnilo.

Zoper sklep se pritožuje izvršitelj in navaja, da se po tarifni številki 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, za organizacijo in izvedbo javne dražbe uporablja plačilo po tarifni številki 1, pri čemer se kot vrednost terjatve šteje vrednost stvari in pravic, ki se prodajajo. Ker se je prodajal osebni avtomobil G., ki je bil licitiran v vrednosti 2.800.000,00 SIT, spada ta po tarifni številki 1 v razred vrednosti terjatve nad 20.000 točk do 50.000 točk in je vrednost plačila 1.500 točk za organizacijo in izvedbo dražbe. Po tarifni številki 4 omenjenega pravilnika pripada izvršitelju plačilo za organizacijo in izvedbo javne dražbe, kar pomeni, da izvršitelj pripravi vse potrebno, da se dražba izvede, in sicer: pred dražbo obvesti stranke, oklic dražbe objavi na oglasni deski sodišča in na svoji spletni strani, o dražbi obvesti znane skupine kupcev, dražbene predmete pripravi in pred dražbo sprejme položeno varščino prisotnih potencialnih kupcev. Nato izvede dražbo in za vsak dražbeni predmet izreče izklicno ceno. Po dražbi vrne položene varščine in neprodane predmete (v svoji hrambi) spet shrani na svoje mesto ter o dražbi sestavi zapisnik in v primeru prodaje izda dokument o prodaji premičnin. Na to, da se na sami dražbi prisotni kupci ne odločijo za nakup in da ostane dražbeni predmet neprodan ter posledično dražba neuspešna, pa izvršitelj ne more vplivati. Zato meni, da mu za organizacijo in izvedbo dražbe pripada 1.500 točk.Upnik je na pritožbo odgovoril in vztrajal pri svojih navedbah glede zavrnitve obračuna izvršitelja z dne 22.2.2006. Navaja, da iz tarifne številke 1 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, na katero se sklicuje tudi izvršitelj, izhaja način obračunavanja izvršilnega dejanja v primeru, da je le to neuspešno. Nadalje iz 2. odst. te tarifne številke izhaja, da so v plačilo po tej tarifni številki zajeta tudi vsa dejanja, ki so za posamezno izvršilno dejanje potrebna in smiselno spadajo v opravo izvršilnega dejanja (tudi vročitev). Upnik ne vidi nobene razlike med opravljanjem rubeža in dražbe. Če je pravilnik določil 25% plačilo za neuspešno opravljen rubež, pri katerem so prav tako potrebna različna opravila, je potrebno po podobnosti vrednotiti tudi dražbo.V odgovoru na pritožbo dolžnik predlaga, da se pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Meni, da je prvostopenjska odločitev pravilna in skladna s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Tarifa res posebej ne ureja situacije, ko je dražba neuspešna, vendar je sodna praksa že zavzela stališče, da se v takšnih primerih smiselno uporabi določilo pravilnika, ki ureja povračilo nagrade za neuspešen rubež, kar pomeni, da je izvršitelj upravičen le do nagrade v višini 25%. Vsa opravila, ki jih izvršitelj navaja kot priprave na dražbo, so zajeta v nagradi za neuspešno dražbo, kot jo je priznalo sodišče prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot določa 292. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju Zbornice izvršiteljev, in sicer je za vsako posamezno izvršilno dejanje, ki je potrebno za izvršbo, upravičen do plačila po tarifi Pravilnika, veljavni v času, ko je dejanje opravil, pri čemer se upošteva vrednost točke, veljavne v času odmere (8. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, Ur.l. RS, št. 18/03, v nadaljevanju Pravilnik). V obravnavani zadevi je za pritožbo sporno plačilo za (neuspelo) dražbo dne 20.2.2006 v višini 375 točk. Pravilnik (tar. št. 4) določa, da se plačilo za organizacijo in izvedbo javne dražbe ovrednoti po ceni storitve, določene v tarifni številki 1, to je za izvršilno dejanje rubeža. Ta tarifna številka pa v 4. odst. določa, če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oz., ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila po tej tarifni številki. Iz zapisnika javne dražbe z dne 20.2.2006 izhaja, da se zarubljeni avto ni prodal, ker se nobeden od prisotnih potencialnih kupcev ni odločil za nakup. Začetek dražbe je bil ob 10.00 uri, konec dražbe pa že ob 10.10 uri. To pa pomeni, da do draženja na dražbi sploh ni prišlo. 94. člen Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Ur.l. RS, št. 18/03, 83/06) namreč v 1. odst. določa, da po preteku najmanj 15 minut od začetka dražbe, določenega v oklicu in po opravljenih opravilih iz 92. člena tega pravilnika, izvršitelj pozove udeležence javne dražbe k dajanju ponudb (draženju). Dražba pa traja, dokler udeleženci javne dražbe podajajo nove ponudbe za nakup stvari po višji ceni. Javna dražba je bila torej v obravnavanem primeru organizirana, vendar ni bila v celoti opravljena in ni mogoče slediti pritožbi, ko se sklicuje tudi na dejanja sprejema varščine, izvedbo dražbe z dajanjem ponudb, vrnitev položenih varščin in (ponovno) hrambo neprodanih predmetov, saj iz zapisnika o dražbi z dne 20.2.2006 vsa ta dejanja ne izhajajo. Zato javne dražbe, na kateri ni prišlo niti do draženja in zarubljeni predmet ni bil prodan, ni mogoče opredeliti kot uspešno, za neuspešno dražbo pa je izvršitelj upravičen le do 25% polnega plačila. Zato glede na določbe Pravilnika, izvršitelj ni upravičen do enakega plačila in stroškov kot v primeru, če bi dražbo uspešno in s tem v celoti opravil in tudi stvari prodal in opravil poplačilo.

Pritožba izvršitelja je zato neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje, ko tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ) zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker odgovor upnika na pritožbo ni v ničemer pripomogel k razjasnitvi zadevi, te stroške nosi upnik sam (154., 165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).