Jedro

Režim četrtega odstavka 340. člena ZKP, po katerem je mogoče ekskluzijske očitke uveljavljati le v pritožbi zoper sodbo, ne pa s posebno pritožbo zoper sklep o predlogu za izločitev dokazov, velja vselej po tem, ko se je glavna obravnava (enkrat oziroma prvič) že začela, ne glede na to, če se mora zaradi poteka časa po tretjem odstavku 311. člena ZKP začeti znova.

Izrek

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju v skladu z določilom 83. člena in na podlagi 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov z dne 27. 8. 2024.

2.Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obdolžene A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevi za izločitev dokazov v celoti ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3.Pritožba ni dovoljena.

4.Procesno stanje stvari pokaže, da se je glavna obravnava pred Okrajnim sodiščem v Celju začela na naroku dne 28. 10. 2022 s predstavitvijo obtožnih predlogov, tj. kot je sodišče druge stopnje pojasnilo že v točki 12 sklepa III Kp 18097/2019-245 z dne 25. 1. 2024. Izvedenih je bilo več narokov za glavno obravnavo, zadnja dne 13. 6. 2023. Ker se glavna obravnava vse do danes ni nadaljevala, bi se v skladu s tretjim odstavkom 311. člena ZKP (ker je bila torej preložena za več kot šest mesecev) morala začeti znova. Še pred ponovnim začetkom glavne obravnave pa je obramba podala zahtevo oziroma predlog za izločitev domnevno nedovoljenih dokazov, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom in ta predlog zavrnilo. V pravnem pouku sklepa je (kot bo povedano, zmotno) navedlo, da je zoper sklep dopustna (posebna) pritožba.

5.ZKP v drugem odstavku 83. člena določa, da smejo stranke zahtevati izločitev zapisnikov in drugih dokazov do konca predobravnavnega naroka, če tega naroka ni bilo, do začetka glavne obravnave, kasneje pa samo pod pogojem iz 4. točke tretjega odstavka 285.a člena (če ne gre za očitno zavlačevanje ali zlorabo pravic). Posebna pritožba zoper sklep o (ne)izločitvi dokazov, o kateri odloča višje sodišče (tretji odstavek 83. člena ZKP), je po drugem odstavku 285.e člena predvidena le, če je bil predlog za izločitev podan do konca predobravnavnega naroka, smiselno enako pa (upoštevajoč drugi odstavek 83. člena) tudi, če je bil podan do začetka glavne obravnave, ko predobravnavni narok (vsaj glede očitkov iz vseh obtožnih predlogov) ni bil opravljen. Če in kolikor je bil predlog za izločitev dokazov podan po začetku glavne obravnave, velja procesni režim iz četrtega odstavka 340. člena ZKP. Sodišče prve stopnje sicer izda poseben sklep (tudi) o zavrnitvi predloga stranke za izločitev, vendar se sme tak sklep izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo.

6.Vprašanje, s katerim se je moralo soočiti pritožbeno sodišče v predloženi zadevi, je, ali intenca ureditve tretjega odstavka 311. člena ZKP derogira intenco ureditve četrtega odstavka 340. člena ZKP. Odgovor je nikalen. Zahteva, da se mora po preložitvi za več kot šest mesecev glavna obravnava začeti znova in vsi dokazi znova izvesti, zasleduje čim doslednejše uresničevanje načela neposrednosti, ki sodišču omogoča, da vrednotenje izvedenih dokazov ni preveč zamegljeno zaradi poteka predolgega časovnega obdobja od njihove izvedbe. Ratio izključitve posebne pritožbe po četrtem odstavku 340. člena ZKP pa je v preprečevanju zavlačevanja postopka, saj bi se morala glavna obravnava vselej (čeprav bi se celo večkrat začela znova) prekiniti do odločitve višjega sodišča o vloženih pritožbah. Okoliščina, da se mora glavna obravnava zaradi poteka časa začeti znova, s čimer se uresničuje (esencialno spoznavni) element neposrednosti, ne dovoljuje ne sklepanja, da bi kazenski postopek regresiral v že preteklo procesno fazo, ko se vznikla ekskluzijska vprašanja (lahko) naslavljajo tudi v dvostopenjskem sodnem odločanju, niti zaključka, da bi bila strankam znova na voljo pravica do posebne pritožbe, saj bi bilo to neločljivo povezano prav s podaljšanjem in zavlačevanjem postopka, ki ga želi zakon preprečiti. Režim četrtega odstavka 340. člena ZKP, po katerem je mogoče ekskluzijske očitke uveljavljati le v pritožbi zoper sodbo, velja vselej po tem, ko se je glavna obravnava (enkrat oziroma prvič) že začela, kar pa je značilnost tudi procesnega položaja, ki je pred nami.

7.Navkljub napačnemu pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu sodišče stranki ne more podeliti več pravic, kot jih predvideva zakon. Zato je višje sodišče glede na navedeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP) ter v tej posledici pritožbenih navedb po vsebini ni preizkušalo.

-------------------------------

1Šepec M. (ur.): Zakon o kazenskem postopku s komentarjem - 2. knjiga; Lexpera & GV Založba, Ljubljana 2023, str. 599, tč. 2.

2Horvat Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem; GV Založba, Ljubljana 2004, str. 712, tč. 13.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 83, 83/2, 83/3, 285a, 285a/3, 285a/3-4, 285e, 285e/2, 311, 311/3, 340, 340/1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.