Jedro

V zvezi z obogatitvijo je tožeča stranka navedla samo trditev, ni pa navedla nobenih dejstev. Na taki podlagi pa o obogatitvi sodišče prve stopnje ni moglo odločati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se je nanašal na plačilo storitev slednje kot upravnika. Tožbeni zahtevek je zavrnilo, ker pogodba o opravljanju v spornem obdobju ni veljala.

Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Navaja, da je stališče sodišča prve stopnje glede podredno postavljenega obogatitvenega zahtevka pristransko. Ni jasno, ali je tožnik prekludiran ali ni ponudil pravnorelevantnih dejstev. Glede obogatitvenega zahtevka ni posledic prekluzije. Ni jasno, zakaj je sodišče izvajalo dokaz s pričo P., glede na to, da poteka postopek v sporih majhne vrednosti na podlagi listinsko izvedenih dokazov. Glede na izpovedbo te priče tožeča stranka meni, da odpoved pogodbe o upravljanju nima pravnega učinka. Skladno z določili Stanovanjskega zakona bi se morala sredstva prenesti na račun novega upravnika. Neraziskana je okoliščina o podpisu sklepa o izbiri upravnika oziroma, ali je morebiti šlo za ponarejanje podpisov. O zaslišanju predlaganih prič sodba nima razlogov. Vprašanje odpovedi pogodbe je ostalo neraziskano. Moralo bi dopustiti, da se izvede dokaz z zaslišanjem predlaganih prič. Sodišče se ni opredelilo do trditve tožeče stranke, da upravnik nadaljuje z upravljanjem naselja. S sklepom št. 1 z dne 3.9.2007 je bilo sprejeto, da bo upravnik v skladu s pogodbo začel z izterjavo po sodni poti. Sodba nima razlogov glede individualne odpovedi tožencev. Ni jasno, zakaj je tožena stranka individualno odpovedala pogodbo, če je bila ta že odpovedana. Sodba ni bila razglašena takoj po koncu glavne obravnave.

Pritožba ni utemeljena.

Ne glede na očitke v zvezi z vodenjem glavne obravnave, ki da ni potekala po pravilih o sporih majhne vrednosti, gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti (1. odst. 443. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). To med drugim pomeni, da sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne zaradi relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP (1. odst. 458. člena ZPP). Neupoštevne so zato pritožbene trditve, ki se nanašajo na pomanjkljivosti v zvezi z zaslišanjem prič, na po mnenju pritožbe predolg postopek in na to, da sodba ni bila takoj razglašena. Kolikor gre za pritožbene trditve v zvezi s pomanjkljivo obrazložitvijo sodbe oziroma manjkajočimi razlogi, pa je treba opozoriti na 3. odst. 457. člena ZPP. Po tej določbi mora obrazložitev sodbe v sporu majhne vrednosti obsegati samo kratek povzetek dejanskih ugotovitev, navedbo določb procesnega in materialnega prava, na podlagi katerih je bilo odločeno. Tem zahtevam obrazložitev ustreza. Sodba tako nima pomanjkljivosti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba o upravljanju v spornem obdobju julij 2005 do avgust 2007 ni veljala, ker je bila odpovedana. Gre za dejansko ugotovitev, ki je torej s pritožbo ni mogoče izpodbijati. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno ugotovilo, da ni obveznosti tožencev za plačilo.

Ostaja le še vprašanje, ali je podana kakšna druga podlaga zahtevka, če ne pogodbena. Izpodbijana sodba res govori o dveh razlogih za to, da sodišče ni obravnavalo obogatitvenega zahtevka: prekluzijo, torej prepozno navajanje te podlage in pomanjkljive trditve. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da o prekluziji ni mogoče govoriti. Tožeča stranka v prvi pripravljalni vlogi sicer teh trditev ni navedla, jih je pa na prvem naroku, kjer je to pravico še imela. V konkretni zadevi je šlo za postopek, ki se je začel kot predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v takem primeru pa imata stranki po ugovoru na razpolago še po dve vlogi. Na naroku 9.3.2009 je torej tožeča stranka imela pravico odgovarjati na pripravljalno vlogo tožene (prejete 1.12.2008, red.št. 7) in glede na vsebino te vloge navajati tudi novo podlago. Vendar pa je res, kar je prav tako ugotovilo sodišče prve stopnje, da v zvezi s tem tožena stranka ni navedla prav nobenih dejstev, pač pa je postavila le trditev (list.št. 25, 3. odstavek na drugi strani). Na taki podlagi sodišče prve stopnje o obogatitvenem zahtevku ni moglo odločati.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP.