Jedro

Na podlagi podatkov v spisu je tožena stranka s pravilnim razlogom tožniku odrekla BPP za plačilo stroškov postopka. V času vložitve prošnje za BPP (t.j. 30. 3. 2017) in odločanja o prošnji za dodelitev BPP še ni bilo gotovo, ali bo dokazovanje z izvedencem potrebno, torej ali bodo stroški za izvedenca nastali, predvsem pa ne, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) kot oprostitev plačila vseh stroškov za cenilca in izvedenca v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem P 9/2016, zaradi plačila odškodnine, uporabnine, vrnitve v prejšnje stanje, izpraznitve in vrnitve, zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bila z odločbo Bpp 3491/2016 z dne 9. 1. 2017 tožniku že dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v predmetnem pravdnem postopku. Tožnik je 30. 3. 2017 vložil prošnjo za dodelitev BPP kot oprostitev plačila vseh stroškov cenilca in izvedenca v pravdnem postopku, kjer nastopa kot tožeča stranka. Smiselno se sklicuje na določbo 5. odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), vendar nastanek takšnih stroškov vse do izdaje odločbe še ni izkazan. Tožena stranka je vpogledala v Centralni register prebivalstva RS, pravdni vpisnik Okrajnega sodišča v Grosupljem ter 11. 4. 3017 in 16. 5. 2017 opravila poizvedbo pri Okrajnem sodišču v Grosupljem. Pravdno sodišče je 13. 4. 2017 v svojem odgovoru pojasnilo, da tovrstni stroški tožniku še niso nastali. Sicer je v pravdnem postopku predlagan dokaz z izvedencem gradbene stroke, vendar je preuranjeno sklepati ali bo temu dokaznemu predlogu tudi ugodeno. Prav tako iz vpisnika izhaja, da je poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo razpisan šele 3. 10. 2017, pravdne stranke pa so bile 1. 8. 2017 povabljene k mediaciji. Tožena stranka zaključuje, da za utemeljen zahtevek dodelitve BPP v obliki oprostitve plačila stroškov postopka mora izhajati, da bodo prosilcu nastali konkretni stroški postopka. Iz navedenega je tožena stranka zaključila, da tožnik (še) ni upravičen do dodelitve BPP v zahtevani obliki in je preuranjena, saj v času izdaje odločbe še ni izkazano, da bodo stroški nastali in tudi ni jasno katera stranka jih bo dolžna kriti. Če bodo tekom postopka nastali stroški postopka, ki jih bo dolžan kriti tožnik, bo imel ob izpolnjevanju materialnega in ob ustreznem zatrjevanju vsebinskega kriterija znova možnost zaprositi za BPP kot oprostitev plačila stroškov postopka. Ker ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP je tožena stranka tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnik vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Dodaja, da ZBPP nikjer ne določa pogoja, da mora tožnik v prošnji za BPP priložiti dokazila iz katerih izhaja, da bodo tožniku nastali konkretni stroški postopka. Tožena stranka je sama ugotovila, da je v konkretnem primeru že predlagan izvedenec gradbene stroke, prav tako je predlagan izvedenec hidrolog ter izvedenec za gozdove. Iz tega je jasno, da bodo nastali določeni stroški, zato je izpodbijana odločba napačna. Izpodbijana odločba je tudi v nasprotju s sodno prakso. Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS I U 648/2015 z dne 27. 5. 2017 (pravilno 27. 5. 2015 - op. sodišča). Tožnik meni, da je na ta način kršena tudi tožnikova pravica do enakega varstva pravic iz 222. člena (pravilno 22. člena - op. sodišča) Ustave RS, saj je popolnoma nerazumljivo, zakaj tožena stranka postopa v nasprotju z zakonom ter sodbami Upravnega sodišča RS. Ravnanje tožene stranke kaže na nepošten odnos do tožnika in se mu brez pravne podlage nalaga, da za vsako stvar (za vsak predlog z izvedenci) vlaga prošnjo za BPP. Izpodbijana odločba nima pravne podlage v ZBPP, zato je treba tožnikovi prošnji za BPP ugoditi ter mu odobriti BPP za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, kar je tudi njegova legitimna pravica iz 26. člena ZBPP. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, podrejeno, da sodišče samo odloči v konkretni zadevi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi odločitev tožene stranke o zavrnitvi BPP temelji na ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP. Med strankama je sporno ali je tožena stranka pravilno štela, da je tožnikova prošnja za BPP neutemeljena ali vsaj preuranjena, saj v času izdaje izpodbijane odločbe še ni izkazano ali bodo stroški postopka sploh nastali.

7. Na podlagi podatkov v spisu je po presoji sodišča tožena stranka s pravilnim razlogom tožniku odrekla BPP za plačilo stroškov postopka. V času vložitve prošnje za BPP (t.j. 30. 3. 2017) in odločanja o prošnji za dodelitev BPP še ni bilo gotovo, ali bo dokazovanje z izvedencem potrebno, torej ali bodo stroški za izvedenca nastali, predvsem pa ne, katera pravdna stranka jih bo dolžna kriti. Ob odgovoru pravdnega sodišča 13. 4. 2017 in ob ugotovitvi, ki izhaja iz vpisnika, da se spor lahko reši tudi z mediacijo, pa je odklonitveni razlog tožene stranke - da obstaja možnost poravnave (in do dokazovanja v pravdnem postopku ne bo prišlo), po presoji sodišča sprejemljiv. Sicer pa bo tožnik za dodelitev BPP za izvedenske stroške še lahko zaprosil. Glede na navedeno se sodišče v celoti strinja z odločitvijo organa za BPP, da v času odločanja o prošnji za BPP, še ni izkazano, da bodo stroški nastali in da ni jasno katera stranka jih bo dolžna kriti. Sodišče tožnikove tožbene ugovore glede na povedano ocenjuje za neutemeljene.

8. V zvezi s sklicevanje tožnika na sodbo Upravnega sodišča RS I U 648/2015 z dne 27. 5. 2015, pa sodišče dodaja, da ne gre za primerljivo zadevo. V zadevi, na katero se tožnik sklicuje, je že razpravljajoča sodnica na obravnavi povedala, da bo potrebno postaviti izvedenca, medtem ko v konkretnem primeru razpravljajoča sodnica v odgovoru na poziv tožene stranke pojasnjuje, da tovrstni stroški tožniku še niso nastali, prav tako pa, da je še preuranjeno sklepati, ali bo dokaznemu predlogu tožnika tudi ugodeno. Zato je neutemeljeno tožnikovo sklicevanje na konkretno sodbo, ki ni primerljiva z obravnavano zadevo. Z izpodbijano odločbo po presoji sodišča tožena stranka ni kršila pravice tožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

9. Ker tudi po mnenju sodišča ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBBP, je tako izpodbijana odločba pravilna in zakonita, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Izrek o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.