Jedro

Bistveno je, ali je tožnik odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da navedena vloga ni bila dopolnjena s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo z dne 6. 12. 2921 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP).

2. Iz obrazložitve je uvodoma razvidna ugotovitev tožene stranke, da je tožnik zaprosil za BPP za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 1496/2021-7 z dne 28. 9. 2021 in I U 1589/2021-6 z dne 24. 11. 2021. 3. Po presoji tožene stranke navedena prošnja ni bila vložena na za to predpisanem obrazcu BPP št. 1 in ne vsebuje podatkov, ki jih Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa v 32. členu. Zato je tožnika z dopisom z dne 9. 12. 2021 pozvala, da v 5 dneh od prejema poziva dopolni vlogo tako, da izpolni prošnjo za BPP na priloženem obrazcu ali dopolni vlogo z manjkajočimi podatki iz drugega odstavka 32. člena ZBPP in 32. člena ZBPP – C, torej da jo lastnoročno podpišeta tako tožnik kot tudi njegova skrbnica, z navedbo natančnih podatkov o zadevi. Poleg tega je tožena stranka pozvala tožnika, naj izkaže razloge, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče dopustilo revizijo, ter naj natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, na kratko pa naj še obrazloži, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito. Tožniku so bila poleg obrazca BPP št. 1 poslana navodila Ministrstva za pravosodje za njegovo izpolnjevanje z opozorilom, da bo tožena stranka vlogo s sklepom zavrgla, če tožnik v določenem roku ne bo odpravil pomanjkljivosti.

4. Tožena stranka je glede na vročilnico v spisu ugotovila, da je bil tožniku navedeni poziv vložen v hišni predalčnik 13. 12. 2021, vendar svoje vloge z dne 6. 12. 2021 ne v postavljenem roku ne do izdaje tega sklepa ni dopolnil. Zato je presodila, da je tožnikova prošnja za dodelitev BPP nepopolna in kot taka neprimerna za obravnavanje, zaradi česar jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgla.

5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik vložil tožbo, v kateri je navedel, da je zaprosil za nujno BPP zaradi vložitve predloga za dopustitev revizije zoper navedeni sodbi. Meni, da tožena stranka ni upoštevala splošno znanih podatkov iz 32. člena ZBPP. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

6. Tožena stranka je poslala spis, ki se nanaša na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik v določenem roku ni odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

9. Skladno s prvim odstavkom 32. člena ZBPP prosilec vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pisno na obrazcu, ki mu morajo biti priložene ustrezne listine. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz naslednjega odstavka. Iz drugega odstavka navedenega člena pa je razvidno, da mora prošnja za BPP vsebovati tudi osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca (prva alineja), osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca (druga alineja), podatke o zadevi (četrta alineja) ter navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči (peta alineja). Po drugem odstavku 34. člena ZBPP pristojni organ za BPP postopa po ZUP, če ZBPP ne določa drugače. 10. Ob upoštevanju navedenih zakonskih izhodišč je za odločitev v obravnavani zadevi bistvena presoja, ali je tožnik odpravil pomanjkljivosti prošnje za BPP. S tem v zvezi pa iz tožnikovega trditvenega gradiva ni razvidno konkretizirano nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu, da navedena vloga ni bila dopolnjena s potrebnimi podatki; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje s tem povezanega in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 20. člena ZUS-1 namreč preizkusi dejansko stanje le v okviru tožbenih navedb.

11. Sodišče še pojasnjuje, da bi moral tožnik dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (prošnjo za dodelitev BPP za vložitev predlogov za dopustitev revizije), navesti natančno, po resnici in določno (140. člen ZUP) že v upravnem postopku. To pomeni, da bi moral določno pojasniti, zakaj meni, da bi bilo treba dopustiti revizijo, da bi tožena stranka lahko presodila, ali zatrjevani razlogi lahko dajo podlago za vodenje postopka z verjetnim izgledom za uspeh. Skladno s 24. členom ZBPP se pri presoji namreč upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1); zgolj posplošeno nasprotovanje izpodbijanemu upravnemu aktu pa za s tem povezano drugačno presojo ne zadošča.