Jedro

Tožnici sta se mejne obravnave udeležili, ker pa poteka meje nista pokazali, se šteje, da se s predlagano mejo strinjata.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov upravnega spora se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, izdano v postopku evidentiranja urejenega dela meje, parcelacije in spremembe vrste rabe je Geodetska uprava RS, Območna geodetska uprava Murska Sobota odločila, da se v katastrski občini ... kot urejen evidentira del meje parcel 1958/3, 1980, 2033, 2044, 2045, 2046, 2047, 2048, 2049, 2051, 2052, 2053/3, 2054/2, 2055/2, 2056/2, 2057/2, 2059/2, 2060/2, 2061/2, 2062/2, 2063/4, 2075 in 2083/2 s sosednjimi parcelami 1957, 1960/1, 1960/2, 1964, 1966, 1968, 1971/3, 1974/1, 1974/2, 1976, 1978, 1979, 1981, 1992, 2043, 2050, 2053/4, 2062/3, 2063/1, 2078, 2081, 2082, 2084 in 4344. Hkrati je odločila, da se v tej isti katastrski občini v postopku parcelacije ugotovijo spremembe glede ukinjenih in novo nastalih parcel, kot to izhaja iz tabele v izreku izpodbijane odločbe. Grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami je obvezna priloga te odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je dne 30.9.2009 Občina Turnišče na Območni geodetski upravi Murska Sobota, Geodetski pisarni Lendava vložila zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja urejenega dela meje v vlogi navedenih parcel s sosednjimi parcelami, razen tega pa še parcelacijo v vlogi navedenih parcel ter spremembe vrste rabe navedenih parcel. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN, Uradni list RS, št. 47/2006 s spremembami) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 8/2007 s spremembami) izdelalo geodetsko podjetje A. s.p. iz ... z dovoljenjem za opravljanje geodetskih storitev. Postopek je bil uveden na zahtevo lastnika parcel 1980 in 2033 k.o. ..., to je Občine Turnišče. Kot stranke so v postopku sodelovali lastniki v postopku obravnavanih parcel. Na mejni obravnavi dne 14.12.2009 izjave o strinjanju s potekom predlagane meje tožnici nista podpisali. Iz ugotovitev prvostopne odločbe izhaja, da se mejne obravnave nista udeležili, zato jima je bil poslan poziv v skladu s 36. členom ZEN, na katerega pa v roku 15 dni nista odgovorili, zato šteje, da se strinjata s potekom predlagane meje. Geodetska uprava je preverila, ali podatki o mejah, novih delih mej in parcelah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovila, da je ta pogoj izpolnjen.

Zoper to odločbo sta se pritožili tožnici, Ministrstvo za okolje in prostor pa je kot drugostopni organ z odločbo št. 3532-52/2010-2 z dne 23.8.2010 njuno pritožbo zavrnilo. Drugostopni organ je sicer ugotovil, da je nepravilna ugotovitev prvostopnega organa, da se tožnici mejne obravnave nista udeležili, saj iz zapisnika mejne obravnave izhaja, da sta „vabljeni stranki in lastnici parcel 1960/2, 2081, 2082 in 2078 B.B. in C.C. odklonili podpis zapisnika mejne obravnave, nista pa pokazali poteka parcelne meje v naravi“. Tožnici sta torej na mejni obravnavi očitno bili prisotni, je pa res, da geodet na mejni obravnavi njune odklonitve podpisa ni ustrezno evidentiral v zapisniku in da iz zapisnika tudi ne izhaja, da bi bili tožnici opozorjeni na pravne posledice odklonitve podpisa, ne da bi hkrati pokazali svojo mejo. Kljub tem nepravilnostim, ki jih tožnici upravičeno grajata, pa je po mnenju drugostopnega organa sama izpodbijana odločba zakonita, ker je prvostopni organ navedene nepravilnosti ustrezno saniral s tem, ko je tožnicama z dopisom z dne 11.12.2009, ki jima je bil vročen 12. oziroma 15.12.2009 poslal poziv k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje v skladu s 36. členom ZEN. Z navedenim vabilom sta bili tožnici jasno pozvani, da v danem roku pošljeta izjavo o strinjanju oziroma nestrinjanju s predlagano mejo, kot je bila predlagana v elaboratu ureditve meje, pri čemer jima je bila posredovana tudi kopija skice iz elaborata ureditve meje. Tožnici sta bili tudi izrecno opozorjeni, da se bo, če v odrejenem roku ne podata nobene izjave, v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZEN štelo, da se s potekom predlagane meje strinjata. V postopku ni sporno, da tožnici na ta poziv nista reagirali in torej upravnemu organu nista posredovali izjave o strinjanju oziroma nestrinjanju s predlagano mejo. Glede na to je prvostopni organ na podlagi drugega odstavka 36. člena ZEN pravilno zaključil, da se šteje, da se tožnici strinjata z potekom predlagane meje ter na tej podlagi izdal izpodbijano odločbo.

Tožnici v tožbi navajata, da ne moreta razumeti in se ne moreta sprijazniti z odločitvijo prvostopnega organa in z njegovo obrazložitvijo, da se obravnave glede evidentiranja meje nista udeležili. Ta ugotovitev iz prvostopne odločbe ni resnična, to pa je ugotovil tudi drugostopni organ v svoji odločbi. Zatrjujeta, da sta na obravnavo prišli, s pokazano evidentirano mejo se nista strinjali, zatrjevali, da je meja taka, kot v naravi dejansko obstaja in iz tega razloga tudi nista želeli podpisati zapisnika. Navedeno v zapisniku ni ustrezno evidentirano. Klub ugotovitvi drugostopnega organa, da je v tem delu prvostopna odločba napačna, pa je drugostopni organ vseeno njuno pritožbo zavrnil, z obrazložitvijo, da je drugostopni (pravilno: prvostopni) organ to napako saniral. S takšnim stališčem se tožnici ne strinjata. Kot prvo se ne spominjata, da bi kakršnokoli vlogo s strani drugostopnega (?) organa prejeli, tudi če sta jo prejeli, pa je nelogično in nejasno, kam bi tožnici morali priti in na kakšen način sodelovati v postopku. Tožnici v postopku na drugi stopnji nista bili dolžni dati nobene izjave, saj sta izjavo že podali na obravnavi pri prvostopnem organu. Tožnici predlagata, da sodišče prvostopno in drugostopno odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno postopanje. Zahtevata tudi povrnitev stroškov upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov.

Tožba je bila vročena v odgovor tudi Občini Turnišče, ki nastopa v tem upravnem sporu kot prizadeta stranka v smislu tretje alinee 16. člena v zvezi s prvim odstavkom 19. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami), ta pa na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku evidentiranja urejene meje in parcelacije na podlagi določil ZEN. Oba postopka se uvedeta na zahtevo lastnika parcele (28. in 48. člen ZEN) na podlagi elaborata, ki ga izdela geodetsko podjetje (29. člen in šesti odstavek 48. člena ZEN). Elaborat ureditve meje mora poleg predloga evidentiranja urejene meje vsebovati tudi zapisnik mejne obravnave (drugi odstavek 29. člena in 32. člen ZEN). Predlagana meja se ne sme razlikovati od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. Če se meja, ki so jo pokazali lastniki parcel razlikuje od predlagane meje, vsebuje elaborat ureditve meje tudi prikaz poteka pokazane meje (drugi odstavek 29. člena ZEN).

Mejna obravnava se opravi v skladu z določili 30. in 31. člena ZEN. Geodetsko podjetje mora vabiti na mejno obravnavo lastnika parcele, katere meja se ureja, in lastnike sosednjih parcel (tretji odstavek 30. člena ZEN). Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi (prvi odstavek 31. člena ZEN). Lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo pokazati svojo mejo. Če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo (peti odstavek 31. člena ZEN). Če se kateri od lastnikov iz prvega odstavka tega člena, ne udeleži mejne obravnave, kljub temu, da je bil nanjo pravilno vabljen, se lahko mejna obravnava opravi tudi brez njega. V tem primeru se izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže predlagana in pokazana meja, če prisotni lastniki ne soglašajo s predlagano mejo (sedmi odstavek 31. člena ZEN).

Zahteva za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje se skupaj z elaboratom ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje, vloži pri geodetski upravi, ki najprej preizkusi, ali elaborat vsebuje vse predpisane sestavine in, ali podatki o meji omogočajo njeno evidentiranje v zemljiškem katastru (35. člen ZEN). Če geodetska uprava ne zavrže oziroma zavrne zahteve za evidentiranje urejene meje, povabi lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Vabilo se vroči z osebnim vročanjem na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami). Pri tem je treba vabilu k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje in lastnike posebej obvestiti, kje in kdaj si lahko ogledajo ta elaborat ter jih opozoriti na pravne posledice, če se ne bodo izjavili o poteku predlagane meje (prvi odstavek 36. člena ZEN). Če se lastnik iz prejšnjega odstavka v 15 dneh od dneva vročitve vabila k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje ne izjavi, čeprav mu je bilo vabilo vročeno pravilno, se šteje, da se strinja s potekom predlagane meje. Napake volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdnem postopku (tretji odstavek 36. člena ZEN).

Po pregledu zadeve sodišče ugotavlja, da je v izpodbijani prvostopni odločbi res napačno navedeno, da se tožnici nista udeležili mejne obravnave, ki je potekala na podlagi 31. člena ZEN, vendar pa se tudi sodišče strinja z drugostopnim organom, da zaradi tega prvostopna odločba ni nezakonita, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Kot je na podlagi zapisnika o mejni obravnavi pravilno ugotovil drugostopni organ, sta se tožnici obravnave udeležili, odklonili podpis zapisnika mejne obravnave, nista pa pokazali poteka parcelne meje v naravi. Po prejemu zahteve za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, kateri je bil priložen elaborat ureditve meje, ki ga izdelalo geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (29. člen ZEN), je prvostopni organ (in ne drugostopni, kot je zmotno navedeno v tožbi) tožnici pozval k izjavi na podlagi 36. člena ZEN. Ta je res predvidena v primeru, ko se pravilno vabljeni lastniki niso udeležili mejne obravnave, vendar pa je tudi z navedenim pozivom lastnikom dana možnost, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje. Če se o tem ne izjavijo, se šteje, da se s potekom predlagane meje strinjajo (drugi odstavek 36. člena ZEN). Na to sta bili tožnici v pozivu opozorjeni. V zadevi ni sporno, da tožnici na ta poziv, ki jima je bil vročen po določilih ZUP, kot izhaja iz v spisu nahajajočih se vročilnic, nista odgovorili, zato je v skladu s tem določilom prvostopni organ pravilno štel, da se tožnici s predlaganim potekom meje strinjata in izdal izpodbijano odločbo.

K zgoraj navedenemu je treba še dodati, da do istega zaključka vodi tudi ugotovitev, ki izhaja iz zapisnika mejne obravnave, da sta se tožnici obravnave udeležili in odklonili podpis zapisnika mejne obravnave, nista pa pokazali poteka parcelne meje v naravi. Tudi v takšnem primeru namreč šteje, da s predlagano mejo soglašata (peti odstavek 31. člena ZEN).

Tožnici tudi s tožbenimi navedbami ne moreta omajati pravilnosti takšne odločitve. Tožnicama je bilo že v drugostopni odločbi pojasnjeno, da je njuna trditev, da sta se mejne obravnave udeležili pravilna, da pa iz zgoraj navedenih razlogov ta napaka ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve. Pri tem pa tožeča stranka očitno zmotno meni, da je navedeno nepravilnost saniral drugostopni organ s pozivom tožnicama poslanim na podlagi 36. člena ZEN. Meja se namreč ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru (prvi odstavek 26. člena ZEN). Mejno obravnavo v skladu s 30 in 31. členom ZEN opravi geodetsko podjetje, nato pa se zapisnik o tej obravnavi skupaj z elaboratom predloži geodetski upravi, ki odloča na prvi stopnji. Geodetska uprava kot prvostopni organ tudi pošlje poziv lastnikom na podlagi 36. člena ZEN. V skladu s temi določili je postopal tudi prvostopni organ v obravnavani zadevi. Tožnicama torej poziva na podlagi 36. člen ZEN ni poslal drugostopni organ, kot navajata v tožbi, ampak prvostopni organ, poziv pa je bil tožnicama vročen na podlagi določb ZUP, kot je razvidno iz vročilnic, ki se nahajata v spisu. Ker tožnici na ta poziv nista odgovorili, je zaključek upravnih organov, da se s predlagano mejo strinjata tudi po presoji sodišča pravilen. Pri tem, kot je že zgoraj obrazloženo, do enakega zaključka pridemo tudi izhajajoč iz ugotovitve, da sta se tožnici mejne obravnave udeležili, saj glede na to, da svoje meje nista pokazali, kot izhaja iz zapisnika, šteje, da se s predlagano mejo strinjata (peti odstavek 31. člena ZEN).

Izpodbijani upravni akt je tako tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej vsak stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njun zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.