Jedro

Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, znesek 6.155,11 EUR predstavlja sredstva na računu drugega tožnika. Pri tem pa ZUPJS niti ZSVarPre ne določata nobene izjeme, da se tak znesek (tudi če ga je nakazala na račun mati taksnega zavezanca) ne bi upošteval kot premoženje taksnega zavezanca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnikov za oprostitev, obročno plačilo in odlog sodnih taks za pritožbeni postopek.

2. V pravočasni pritožbi tožnika uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata spremembo izpodbijane odločitve tako, da se ju oprosti sodne takse oziroma, da se jima omogoči njeno obročno plačilo ali pa, da se plačilo sodne takse odloži. Podredno predlagata, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Grajata pravni pouk izpodbijanega sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje zapisalo, da zoper sklep ni pritožbe, in opozarjata, da takšen pravni pouk krši njune ustavne in konvencijske pravice do učinkovitega pravnega sredstva, do enakosti pred zakonom, do sodnega varstva in do poštenega sojenja.

Sicer pa navajata, da je drugi tožnik brez zaposlitve (za kar prilagata dokazilo) in ni prejemnik prihodkov ali nadomestil v Kanadi, kjer živi s prvo tožnico in njunimi tremi otroki. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da ima drugi tožnik na svojem računu 6.155,11 EUR prihrankov. Sredstva na njegovem računu mu je posodila njegova mati A. A., ki mu je 23. 3. 2022 nakazala 7.000 EUR, da lahko tožnika plačujeta kredite in življenjske stroške v Kanadi (prilaga izpis iz svojega računa). Gre torej za posojena sredstva za premostitev finančnih težav in eksistencialne stiske pri preživljanju lastne družine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo zakonsko podlago, ki ureja oprostitev plačila (obročno plačilo in odlog) sodne takse. Po prvem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah1 (v nadaljevanju: ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev2. Prvi odstavek 12.a člena ZST-1 določa, da se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov pa se po drugem odstavku 12. a člena ZST-1 uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke3, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. 5. Po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje taksnega zavezanca štejejo tudi denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu (kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena ZUPJS, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja)4, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, znesek 6.155,11 EUR predstavlja sredstva na računu drugega tožnika. Pri tem pa ZUPJS niti ZSVarPre ne določata nobene izjeme, da se tak znesek (tudi če ga je nakazala na račun mati taksnega zavezanca) ne bi upošteval kot premoženje taksnega zavezanca. Pri tem ni pomembno, če je sodišče prve stopnje zapisalo, da gre za prihranke, prav tako ne, če je zapisalo, da gre za sredstva na varčevalnem računu. Dejstvo je namreč, da drugi tožnik denarna sredstva v ugotovljeni višini ima na svojem računu in da pri tem ne gre za bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja (8. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS). Zato tudi po prepričanju pritožbenega sodišča (ne glede na siceršnjo ugotovitev, da mesečni prihodek na družinskega člana znaša 491,45 EUR) iz gornjih razlogov s plačilom sodne takse 2.115 EUR ne bodo občutno zmanjšana sredstva s katerim se preživljata tožnika in njuna družina.

6. Pravilno pa pritožba opozarja na napačen pravni pouk, a kljub temu v postopku tožnikoma ni bila kršena nobena pravica, saj se je njuna pritožba obravnavala.

7. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Uradni list RS 37/2008, s spremembami. 2 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10), v nadaljevanju: ZUPJS. 3 Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (Uradni list RS, št.61/2010), v nadaljevanju: ZSVarPre). 4 Gre za prihodke, ki se po prvem odstavku 12. člena ZUPJS že kot taki upoštevajo pri ugotavljanju premoženja. Namen tega besedila (»kadar ne predstavljajo dohodka skladno s prvim odstavkom 12. člena, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja«) je, da se ti zneski ne bi dvakrat upoštevali pri ugotavljanju premoženja.