Jedro

ZS v 8. točki drugega odstavka 83. člena določa, da so stečajne zadeve nujne zadeve, zato zanje pravilo iz tretjega odstavka istega člena ne velja.

Pritožnica se ne more sklicevati na nepoznavanje prava, saj v skladu s splošnim pravnim načelom (ignorantia iuris nocet) nepoznavanje prava škoduje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožničino pritožbo (p. d. 186) kot prepozno.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge, zlasti pa kršitev pravil postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep z dne 30. 7. 2019 (p. d. 185) dolžnici vročilo 6. 8. 2019. Pritožnica se je zoper njega pritožila 30. 8. 2019. Sodišče prve stopnje je pritožbo zavrglo kot prepozno.

5. Zakon o sodiščih – ZS v 8. točki drugega odstavka 83. člena določa, da so stečajne zadeve nujne zadeve, zato zanje pravilo iz tretjega odstavka istega člena1 ne velja. Čeprav uveljavlja vse pritožbene razloge, pritožnica dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o času vročitve sklepa in vložitve pritožbe zoper le-tega konkretno ne izpodbija. Pritožnica sodišču tudi ne očita zmotne razlage 83. člena ZS, zatrjuje le, da bi moralo sodišče pritožbo šteti za pravočasno iz spodaj navedenih razlogov.

6. Pritožnica ne more uspeti s pritožbenim izhodiščem, da je pravni laik, zato je, zanašujoča se na poročanje medijev o sodnih počitnicah, zamudila s pritožbo. Pritožnica se ne more sklicevati na nepoznavanje prava, saj v skladu s splošnim pravnim načelom _(ignorantia iuris nocet)_ nepoznavanje prava škoduje. Gre za pravno fikcijo (neizpodbojna domneva), da posamezniki poznajo pravna pravila, zaradi česar se ne morejo izgovarjati, da pravnega pravila niso poznali. Fikcija temelji na dejstvu, da morajo biti predpisi vnaprej objavljeni tako, da so dostopni vsem, da se z njimi seznanijo (prvi odstavek 154. člena Ustave).

7. Ni utemeljena pritožničina trditev, da se je zanašala na vsebino obvestil sredstev javnega obveščanja, v katerih naj ne bi bila nikoli objavljena morebitna izjema iz 83. člena ZS. Kvaliteta podanih informacij s strani medijev oziroma dolžničina zmožnost pravilnega razumevanja vsebine podanih informacij ne more vplivati na zakonitost odločitve v konkretni zadevi.

8. Ne drži pritožničino stališče, da bi jo moralo sodišče prve stopnje kot laika, zlasti v povezavi s povedanim v prejšnjem odstavku, posebej opozoriti v pravnem pouku, da v tej zadevi pritožbeni rok teče tudi v času sodnih počitnic. Sodišče prve stopnje v pravnem pouku sklepa z dne 30. 7. 2019 pritožnice tudi ni v ničemer zavajalo, kot zmotno navaja pritožnica. Pravni pouk je bil jasen. V njem je sodišče prve stopnje pritožnico poučilo, da mora pritožbo, če se bo odločila za izpodbijanje sklepa, vložiti v roku 15 dni od vročitve sklepa. Pritožničino pričakovanje, da se je sodišče zmotilo, ko je med sodnimi počitnicami izdalo sklep in ji ga tudi vročalo, ni imelo nobene realne podlage. Tudi v dosedanjem vodenju tega postopka ne. Dejstvo, da sodišče v stečajnih zadevah posluje tudi v času sodnih počitnic, je pritožnici moralo biti znano, saj je bil na primer v času sodnih počitnic izdan in dolžnici tudi vročen sklep o začetku tega stečajnega postopka.

9. Končno je zmotno tudi pritožničino mnenje, da je bila neenakopravno obravnavana, saj naj bi sodišče v nekaterih drugih primerih pritožnike izrecno poučilo o tem, da sodne počitnice na tek pritožbenega roka ne vplivajo. To pritožnica dokazuje s priloženim sklepom višjega sodišča Cst 616/2017, vendar neutemeljeno. Pritožnica si sklep zmotno razlaga. V tisti zadevi je bila situacija prav takšna kot je v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožnikovo pritožbo, ki je bila vložena prepozno, in v tem sklepu (torej v sklepu o zavrženju pritožbe in ne v sklepu, zoper katerega je bila vložena prva pritožba) dolžniku povedalo, da je pritožbeni rok zaradi 83. člena ZS tekel nemoteno. To je višje sodišče v odločbi, ki jo je pritožnica priložila, povzelo.

10. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1V času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice.