Jedro

Tožeča stranka v upravnem sporu ne more zahtevati ugotovitve, da je bila skupščina sindikata sklicana na nezakonit način, enako tudi ne more zahtevati, da se odpravi sklep sindikata o izstopu iz članstva Zveze sindikatov. Navedeni sklic in sklep namreč nista dokončna upravna akta v smislu določb ZUS-1, saj ju ni izdal državni organ, organ lokalnih skupnosti ali nosilec javnih pooblastil, z njima pa tudi ni bilo poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu na podlagi 1. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zaradi ugotovitve nezakonitosti sklepa o izstopu in ustanovitvi sindikata. V obrazložitvi navaja, da je Zveza sindikalnih organizacij azbestnih bolnikov Slovenije (SABS), ki organizirano deluje na območju celotne republike in v katero se vključujejo združenja (sindikalne organizacije) in posamezniki, ki sprejemajo program, statut in finančni razdelilnik. V navedeno zvezo (tožeča stranka) je vključenih 800 članov v dvanajstih organizacijah.

Prvotožena stranka (Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije Občina A.) je organizacijsko in akcijsko povezana v zvezo in združuje 138 članov, ki so hkrati njeni člani in člani prvotožene stranke. Dne 19. 11. 2012 je predsednik prvotožene stranke nepooblaščeno sklical skupščino prvotožene stranke in izsilil sprejem sklepa o izstopu le te iz članstva zvez. Tako sprejeti sklep pa je nezakonit, saj je bilo na skupščini prisotnih le okoli 20 od skupno 138 članov. Članom je predstavljal, da zveza ne deluje v njihovo korist in jim ponujal izstopne izjave iz članstva zveze in hkrati izjave, da se člani želijo vključiti v nov sindikat to je v drugotoženo stranko. Hkrati jim je v podpis dajal nove pristopne izjave sindikata v ustanavljanju. Tako je drugotožena stranka na goljufiv in zvijačen način dosegla, da so člani zveze podpisali izstopne izjave in hkrati na istem obrazcu podpisali izjave o vstopu v nov sindikat. Dne 24. 1. 2013 je bila ponovno sklicana skupščina, ki je bila izrabljena za ustanovitev novega sindikata, to je B. Glede na vse povedano predlaga, da sodišče sklep skupščine prvotožene stranke z dne 29. 11. 2012 o izstopu iz članstva tožeče stranke odpravi in da drugotožena stranka dostavi zapisnik ustanovne skupščine in odločbo UE Nova Gorica o hrambi statuta drugotožene stranke. Glede na nezakonit način ustanovitve, pri kateri člani sindikata niso poznali vseh okoliščin in dejstev in so verjeli lažnemu prikazovanju razmer pa še predlaga, da sodišče ugotovi, da je bila drugotožena stranka ustanovljena nezakonito in odločbo o hrambi statuta UE odpravi. Zahteva še, da ji toženi stranki povrneta stroške tega postopka.

K točki I. izreka: Tožbo je bilo treba zavreči iz naslednjih razlogov: Zakon o upravnem sporu v 1. členu določa, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov in organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. V 2. členu ZUS-1 pa je določeno, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek). Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javno pravni, enostranski, oblastveni posamični akt izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena). Dokončen upravni akt pa je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena).

Zakon o reprezentativnosti sindikatov (v nadaljevanju ZRSin) v 2. členu določa, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta, ki ga za sindikate z območja občine ali širših lokalnih skupnosti ter sindikatov v podjetjih, zavodih in drugih organizacijah in pri delodajalcih ter pri organih republike, občin, oziroma širših lokalnih skupnosti hranijo upravni organi, pristojni na prvi stopnji za področje dela. Statut sindikatov za območje republike, za več občin ali širših lokalnih skupnosti, panog in poklicev pa hrani ministrstvo, pristojno za delo. V 3. členu istega zakona je določeno, da hrambo statuta zahteva pooblaščena oseba sindikata. Zahtevi morata biti priložena zapisnik ustanovitvenega sestanka in statut katerega hramba se zahteva. Odločbo o hrambi izda minister pristojen za delo, oziroma predstojnik upravnega organa iz drugega odstavka 2. člena najkasneje v 8-ih dneh po prejemu zahteve. Izrek odločbe o hrambi pa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Četrti člen ZRSin pa v drugem odstavku določa, da sindikat, ki meni, da se ime, kratica in znak drugega sindikata ne razlikuje bistveno in nedvoumno od njegovega imena, kratice in znaka, opredeljenega v statutu, ki je že v hrambi, ima pravico s tožbo izpodbijati odločbo o hrambi statuta drugega sindikata. V tretjem odstavku pa je določen 15-dnevni rok za vložitev tožbe od objave izreka odločbe o hrambi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Iz zgoraj navedenih določb Zakona o upravnem sporu in Zakona o reprezentativnosti sindikatov torej izhaja, da tožeča stranka v upravnem sporu ne more zahtevati ugotovitve, da je bila skupščina Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije Občina A., dne 29. 11. 2012, sklicana na nezakonit način, enako tudi ne more zahtevati, da se sklep Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) Občina A., sprejet na skupščini dne 29. 11. 2013 o izstopu iz članstva Zveze sindikatov azbestnih bolnikov Slovenije odpravi. Tako prvo tožena kot drugo tožena stranka namreč nista organa iz 1. oziroma 2. lena ZUS-1 , ki bi v okviru izvrševanja upravne funkcije z izdajo upravne odločbe ali drugim javnopravnim aktom odločili o pravici, obveznosti ali pravi koristi tožeče stranke. Zato tudi sklic skupščine in sklep sindikata o izstopu iz Zveze sindikatov nista dokončna upravna akta, saj ju ni izdal državni organ, organ lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil, z njima pa tudi ni bilo poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke.

Tožbe pa tudi ni mogoče vložiti zoper odločbo o hrambi statuta, saj bi morala tožeča stranka, v skladu z Zakonom o reprezentativnosti sindikatov najprej vložiti tožbo zoper odločbo o hrambi statuta pri organu, ki je izdal odločbo, seveda če je takšna odločba bila izdana in objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.

Sodišče tožbe ni pošiljalo v dopolnjevanje, saj ne gre za nepopolno ali nerazumljivo tožbo, zaradi česar bi bilo treba, v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZUS-1 tožbo tožeči stranki poslati v dopolnitev, da odpravi pomanjkljivosti oziroma nejasnosti. Iz tožbe namreč jasno izhaja, da tožeča stranka želi ugotovitev nezakonitega načina sklica skupščine Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije Občina A. z dne 29. 11. 2012, odpravo sklepa Sindikata azbestnih bolnikov Slovenije (SABS) Občina A. z dne 29. 11. 2012 o izstopu iz članstva zveze ter odpravo odločbe o hrambi statuta, ki pa je v tožbi ne navaja, predvsem pa ne pove številko in datum izdaje odločbe ter številko in datum Uradnega lista v katerem naj bi bila odločba o hrambi statuta B., objavljena. V tožbi tudi ni navedla, da je zoper odločbo o hrambi statuta vložila tožbo pri organu, ki je izdal odločbo Glede na vse povedano je bilo treba tožbo tožeče stranke zavreči v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1, saj akti oziroma dejanja, ki se izpodbijajo s tožbo niso upravni akti, oziroma akti, ki se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.

K točki II. izreka: Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, trpi vsaka stranka, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, svoje stroške postopka.