8. 5. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata državnih organov Slovenije, Ljubljana, ki ga zastopa Ivan Stošič, odvetnik v Ljubljani, na seji 8. maja 2014

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 162. in 163. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12 in 105/12) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagatelj izpodbija 162. in 163. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF). Določbi urejata napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v višje plačne razrede in višje nazive ter pridobitev pravice do plače v skladu z višjim plačnim razredom oziroma pridobljenim nazivom ali višjim nazivom v letih 2011, 2012 in 2013. Predlagatelj zatrjuje neskladnost izpodbijane ureditve s 14., 153. in 155. členom Ustave. Javni uslužbenci, ki so napredovali v višji naziv in jim ni bila priznana plača skladno z nazivom zaradi varčevalnih ukrepov ob uvedbi ZUJF, naj bi bili v neenakopravnem položaju z drugimi javnimi uslužbenci. Razporejeni v istih plačnih razredih naj bi zato prejemali različne plače. Predlagatelj tudi meni, da je ukrep nesorazmeren. Javni uslužbenec naj poleg splošnega znižanja plač za 8 odstotkov na podlagi 236. člena ZUJF ne bi prejel višje plače ob napredovanju. Ta "dvojna obremenitev" javnega uslužbenca pa naj bi posegala v njegove pridobljene pravice. Predlagatelj k zahtevi prilaga odločbo o reprezentativnosti in navaja, da z njo izkazuje pravni interes za vložitev zahteve.

2.Skladno s prvim odstavkom 22. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) se postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, lahko začne z vložitvijo pisne zahteve predlagatelja oziroma s sklepom Ustavnega sodišča o sprejetju pobude za začetek postopka. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko da, kdor izkaže pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Ta pa je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). Predlagatelj izpodbija določbi, ki ne posegata v njegove pravice, interese oziroma pravni položaj, saj se nanašata na pravice javnih uslužbencev in funkcionarjev. Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo bi Ustavno sodišče njegovo vlogo, če bi jo obravnavalo kot pobudo, zavrglo že zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

3.Postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z vložitvijo pisne zahteve lahko začnejo predlagatelji, določeni v 23. in 23.a členu ZUstS. Predlagatelji so t. i. privilegirani udeleženci v postopku ustavnosodne presoje, ker jim za dostop do Ustavnega sodišča ni treba izkazati pravnega interesa, temveč morajo, če je tako določeno pri posameznem predlagatelju, izkazati zakonsko določene pogoje za vložitev zahteve. Predlagatelj po navedeni določbi je tudi reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic, če izkaže, da so z izpodbijanim predpisom ogrožene pravice delavcev (enajsta alineja prvega odstavka 23.a člena ZUstS). Zahtevo za oceno ustavnosti predpisa in zakonitosti zakona oziroma za oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki bo sposobna vsebinske obravnave pred Ustavnim sodiščem, lahko vloži sindikat kot predlagatelj, če izpolnjuje oba procesna pogoja: reprezentativnost in ogroženost pravic delavcev.

4.Predlagatelj v obravnavani zadevi je svojo vlogo označil kot zahtevo. Zato bi moral izkazati zakonske pogoje iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Predlagatelj je izkazal prvi zakonski pogoj. Je reprezentativni sindikat v dejavnosti. Glede drugega pogoja pa zatrjuje, da je podan pravni interes za vložitev zahteve, pri čemer naj bi bil ta izkazan zgolj zato, ker je predlagatelj reprezentativni sindikat. Ogroženosti pravic delavcev pa ne utemelji. Pogoja iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS predlagatelj torej ni niti utemeljeval, kaj šele izkazal. Zato je Ustavno sodišče njegovo zahtevo zavrglo. Ustavnemu sodišču se glede na navedeno ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali so izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS za nadaljnjo obravnavo zahteve glede na 62.d člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 46/13 – ZIPRS1314-A) in 69. člen Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št. 101/13 – ZIPRS1415), ki tudi urejata napredovanje javnih uslužbencev in funkcionarjev v višji plačni razred in višji naziv za leti 2011 in 2012.

5.Predlagatelj zahtevo vlaga po pooblaščenem odvetniku. Za odvetnika, ki prevzame mandat za vodenje postopka pred Ustavnim sodiščem, velja dolžna skrbnost pravnega strokovnjaka, ki pozna med drugim določbe Ustave (tudi prvi odstavek 161. člena in 162. člen Ustave) in določbe zakona, ki ureja postopek pred Ustavnim sodiščem, ter dosedanjo ustavnosodno presojo. Zato mora tudi skrbno preveriti predpostavke za vložitev zahteve po 23.a členu ZUstS in vložiti vlogo, ki vsebuje vse sestavine, potrebne za njeno obravnavo. Ustavno sodišče opozarja, da lahko pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, na podlagi drugega odstavka 34.a člena ZUstS kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom. Podatki o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za vložitev zahteve, torej tudi pogoj iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS, pa so sestavina, ki jo mora vsebovati zahteva (četrta alineja prvega odstavka 24.b člena ZUstS), sicer jo Ustavno sodišče zavrže (prvi odstavek 25. člena ZUstS).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Predsednik

[1]Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da zahtevo predlagatelja, ki zatrjuje lastni pravni interes in ne ogroženosti pravic delavcev, zavrže (glej sklepa št. U-I-136/11 z dne 11. 4. 2013 in št. U-I-113/13 z dne 25. 4. 2013).

[2]Pravni interes je procesna predpostavka za vložitev pobude in ne zahteve!