Jedro

5. člen ZDen navaja kot razlog za denacionalizacijo grožnjo, silo ali zvijačo državnega organa ali predstavnika oblasti. Mišljeno je konkretno ravnanje določenega državnega organa ali predstavnika oblasti pri sklepanju pravnega posla.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za denacionalizacijo parcele št. 1066 k.o... Ugotovilo je, da je ta parcela prešla v državno last na podlagi menjalne pogodbe, ki sta jo sklenila tožnikova pravna prednika C. in J. R. z Zadružnim kmetijskim gospodarstvom I. Predlagatelj pa ni dokazal, da bi bila ta pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Zato niso podani pogoji za denacionalizacijo po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen).

Predlagateljevo pritožbo zoper prvostopenjski sklep je sodišče druge stopnje zavrnilo. Ker je predlagatelj navedel, da je bila menjalna pogodba sklenjena zato, da bi se njegov pravni prednik izognil odvzemu zemljišč zaradi preseženega zemljiškega maksimuma, je odgovorilo, da upoštevanja predpisov o zemljiškem maksimumu ni mogoče šteti za silo v smislu 5. člena ZDen.

Proti temu sklepu vlaga predlagatelj revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sodišči prve in druge stopnje nadaljujeta z nacionalizacijo; njuni odločitvi sta v nasprotju z duhom denacionalizacije. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je njegov oče sklenil menjalno pogodbo z namenom, da bi spravil površino svojih zemljišč pod mejo tedanjega zemljiškega maksimuma. Bil je prisiljen parcelo odtujiti, sicer bi mu bila odvzeta. Ravnal je v skrajni sili zaradi nasilnega predpisa. Ni bilo proste volje za sklenitev pogodbe. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijani sklep in predlogu za denacionalizacijo ugodi.

Revizija je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija je dovoljena (56. člen ZDen), ni pa utemeljena.

Predlagatelj se napačno sklicuje na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki naj bi po njegovem mnenju potrjevale, da je bil namen predlagateljevega očeta z menjalno pogodbo zmanjšati zemljiške površine pod maksimum. V resnici sklep prve stopnje le povzema vsebino predlagateljeve izpovedi, svoje stališče o tem pa izraža pogojno v povsem drugem pomenu in sicer tako: "Če je njegov oče sklenil menjalno pogodbo zato, da bi s sklenitvijo menjalne pogodbe zmanjšal površino svojih zemljišč, to kaže na prosto voljo pri sklenitvi menjalne pogodbe". Sodišče prve stopnje je s tem ugotavljalo, ali je bila menjalna pogodba sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti in je iz pogodbenega namena, ki ga je navajal predlagatelj, sklepalo na prosto voljo pogodbenikov. Ni pa se ukvarjalo z ugotavljanjem morebitnega preseganja zemljiškega maksimuma. Ker pa revizija temelji prav na trditvi, da je menjalna pogodba sklenjena zato, da bi se zmanjšale zemljiške površine pod mejo dovoljenega maksimuma, je treba pojasniti, da iz podatkov menjalne pogodbe izhaja, da sta predlagateljeva prednika z njo pridobila večje površine zemljišč, kot sta jih dala, da sta torej s pogodbo svoje zemljiške površine povečala, ne pa zmanjšala. Iz tega sledi, da predlagatelj skuša dokazati neprostovoljno sklenitev menjalne pogodbe s podatki, ki so v nasprotju s pogodbo, na katero se sam sklicuje. Toliko je bilo treba odgovoriti na revizijske navedbe o zatrjevanem pogodbenem namenu, po katerem naj bi predlagateljeva prednika želela zmanjšati svoje zemljiške površine pod dovoljen maksimum.

Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje na prisilo predpisa, ki sama po sebi ni razlog, zaradi katerega je mogoča denacionalizacija po 5. členu ZDen. Ta člen navaja kot razlog za denacionalizacijo grožnjo, silo ali zvijačo državnega organa ali predstavnika oblasti. Mišljeno je konkretno ravnanje določenega državnega organa ali predstavnika oblasti pri sklepanju pravnega posla. Predlagatelj pa ni navedel in dokazal niti, da je pri sklepanju pogodbe sploh imel kakšen vpliv državni organ ali predstavnik oblasti, niti da sta njegova pravna prednika pogodbo sklenila zaradi grožnje, sile ali zvijače. Neresnična je tudi trditev, da sta predlagateljeva pravna prednika želela z menjalno pogodbo zmanjšati svoje zemljiške površine pod dovoljeni maksimum. Vsebina pogodbe, po kateri gre za zamenjavo zemljišč z doplačilom, tudi ne kaže na prikrajšanost pravnih prednikov predlagatelja. Glede na to ni mogoče pritrditi njegovim revizijskim očitkom o tem, da sodišča nadaljujejo z nacionalizacijo in da sodne odločitve niso v duhu denacionalizacije. ZDen je bil sprejet zato, da se odpravijo storjene krivice. Predlagatelj ni izkazal, da bi bila s sklenitvijo obravnavane menjalne pogodbe storjena njegovim prednikom kakšna krivica, ki bi morala biti popravljena. Postopek ni potrdil nobenega elementa iz 5. člena ZDen.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo predlagateljevo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).