Jedro

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je sicer navedeno, katera merila so bila pri toženi stranki upoštevana, iz izpodbijane odločbe ter upravnega spisa pa ni mogoče ugotoviti, katere okoliščine je strokovna komisija upoštevala pri njihovem ovrednotenju. Iz priložene razpredelnice o dodelitvi točk namreč niso razvidni razlogi, zaradi katerih je bilo tožeči stranki po navedenih kriterijih dodeljeno zmanjšano število točk oziroma ji točke niso bile dodeljene. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, navedeno pa pomeni, da preizkus, ali je bila vloga tožeče stranke ocenjena v skladu z razpisnimi merili, ni mogoč, kršena pa so bila tudi ustavno pravna načela, predvsem načelo transparentnosti, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 430-47/2012/182 z dne 2. 4. 2013 se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v ponovno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila prijavo tožeče stranke na Javni razpis za spodbujanje raziskovalnih projektov razvoja e-storitev 2012-2014 z naslovom Pametna šola-model tehnološke platforme za razvoj e-storitev pametne hiše in pametnega mesta na primeru šole (št. prijave 18).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedla, da je ocenjevalna komisija v skladu s 7. točko Javnega razpisa za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-storitev 2012-2014 (v nadaljevanju Javni razpis) izvedla izbor na podlagi meril in kriterijev navedenih v Javnem razpisu. Po tem, ko je preverila vsebinsko ustreznost vloge (točka 4.2 Javnega razpisa) in finančno konstrukcijo (točka 4.3 Javnega razpisa), je v zadevi opravila ocenjevalni postopek v skladu z merili in načinom izbire vlog (točka 7. Javnega razpisa), v katerem je vloga tožeče stranke prejela skupaj 73 točk, od tega po kriteriju „relevantnost projekta“ 19 točk. Vloga prijavitelja je bila sicer pozitivno ocenjena, saj je v skladu z določbami razpisa dosegla 55 točk, ker pa je bila zaprošena višina sofinanciranja pozitivno ocenjenih vlog višja, kot je na Javnem razpisu razpoložljivih sredstev, so bili v skladu s točko 7.2 Javnega razpisa izbrani v sofinanciranje tisti projekti, ki imajo višje število točk. Glede na to, da je prag za izbor pozitivno ocenjenih vlog za sofinanciranje znašal skupno 76 točk in je vloga tožeče stranke dosegla 73 točk od tega pri kriteriju „relevantnost projekta“ 19 točk, je bila vloga tožeče stranke zavrnjena. V nadaljevanju je v razpredelnici povzeto točkovanje vloge tožeče stranke po posameznem kriteriju. Po kriteriju ocena relevantnosti projekta je tožeča stranka od 33 možnih točk prejela 19 točk, po kriteriju ustreznost in izvedljivost predlaganega projekta, ki vsebuje podkriterije; ustreznost projekta, kakovost in usposobljenost konzorcija in izvedljivost projekta pa 54 točk od 67 možnih.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo tožene stranke iz vseh razlogov navedenih v tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je na podlagi primerjav uporabe ocenjevalnih kriterijev pri ostalih vlogah, v katere je vpogledala ugotovila, da so ocenjevalci tožene stranke pri oceni njene vloge spregledali nekatera dejstva tako, da niso upoštevali nekaterih vsebin, navedenih v projektni dokumentaciji ter uporabili enake kriterije kot pri drugih vlogah. V nadaljevanju podrobno razčlenjuje ocenjevanje po posameznih kriterijih in dodaja, da bi glede na ostale vloge moral biti njen projekt ocenjen kot zelo zahteven, s tem pa bi ji morale biti dodeljene 3 dodatne točke (ocenjevalec jim je za ta kriterij dodelil 0 točk). Glede kriterija izvedljivost projekta navaja, da ni obrazloženo zakaj kakšen od zastavljenih ciljev projekta ni izvedljiv, zato bi ji morala biti dodeljena po tem kriteriju 1 dodatna točka (ocenjevalec je za tak kriterij dodelil 0 točk). Glede kriterija ekonomski učinki in izboljšanje konkurenčne sposobnosti konzorcijskih partnerjev podaja obrazložitev, da bodo imeli končni rezultati in učinki prijavljenega projekta pozitivne ekonomske učinke in znatno izboljšanje konkurenčne sposobnosti konzorcijskih partnerjev. Glede na to bi ji morali biti po tem kriteriju dodeljeni 2 dodatni točki (ocenjevalec je za kriterij dodelil 0 točk). Glede kriterija „Uporabnost rezultatov projekta za podjetja oziroma ostale organizacijske partnerje, kot tudi širšo javnost“ navaja, da rezultati projekta niso namenjeni uporabi samo za širšo slovensko javnost, kot je presodil ocenjevalec, temveč so namenjeni širši uporabi tako slovenski kot mednarodni javnosti, zato bi morala po tem kriteriju dobiti še 5 dodatnih točk. V zvezi z kriterijem „Posebne potrebe“ po katerem niso dobili nobene točke navaja, da je odločitev, da projektna rešitev ne omogoča uporabe ljudem s posebnimi potrebami popolnoma neutemeljena. V okviru projekta bodo razviti prototipi specifičnih senzorjev oseb in gibanja, ki bodo delovali na principu slike in videa, kar odpira široko področje aplikativne uporabe tudi na področju razvoja e-storitev namensko razvitih za ljudi s posebnimi potrebami. Zato bi ji morali biti po tem kriteriju dodeljeni 2 dodatni točki. V zvezi s kriterijem primernosti finančnega načrta bi ji morale biti dodeljene 4 dodatne točke, saj so stroški pri projektu glede na zastavljene cilje in kompleksnost rešitev dobro načrtovani in tudi finančni načrt je ekonomičen. O tem se je prepričala po tem, ko je primerjala njen projekt z drugimi prijavljenimi projekti, ki so po tem kriteriju dobili vse možne točke. Glede na navedeno je bila zaradi napak pri ocenjevanju prikrajšana pri skupni oceni projekta za 17 točk, v posledici česar bi moral biti projekt upravičen do financiranja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje razloge za njeno odločitev, odgovarja na posamezne tožbene navedbe glede dodelitve točk in podaja pravno utemeljitev izpodbijane odločbe. Glede na to, da je izpodbijana odločba zakonita in tožbeni očitki neutemeljeni, sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

Predmet izpodbijanega sklepa je odločanje o vlogi tožeče stranke podani na Javni razpis za spodbujanje raziskovalno-razvojnih projektov razvoja e-storitev 2012-2014 (Javni razpis), katerega predmet je sofinanciranje razvoja novih in inovativnih e-storitev predkonkurenčnih raziskovalno-razvojnih projektov e-storitev na tematskih področjih; e-storitve na področju kulture, znanstvene in izobraževalne e-storitve, e-storitve za potrošnike, e-storitve na področju zdravja, e-poslovanje, e-storitve s področja lokalne samouprave in e-storitve s področja energetske učinkovitosti in varovanja okolja (točka 3/2 Javnega razpisa). Merila za ocenjevanje vlog so opredeljena v točki 7.1, ki določa, da bo pravočasno prispele in formalno popolne vloge ocenila ocenjevalna komisija na podlagi izpolnjevanja naslednjih meril: relevantnost projekta-33 točk, ustreznost projekta-16 točk, kakovost in usposobljenost konzorcija-22 točk, izvedljivost projekta-29 točk, torej skupno 100 točk. Način ocenjevanja posameznih meril je podrobneje opredeljen na ocenjevalnem listu, ki je del razpisne dokumentacije (drugi odstavek točke 7.1 Javnega razpisa). Javni razpis določa, da je vloga pozitivno ocenjena, če doseže vsaj 55 možnih točk (četrti odstavek točke 7.2 Javnega razpisa). Če bo zaprošena višina sofinanciranja pozitivno ocenjenih vlog višja, kot je na Javnem razpisu razpoložljivih sredstev, bodo projekti izbrani glede na višino doseženih točk pri ocenjevanju (prednost bodo imeli projekti z višjim številom točk) do porabe sredstev (peti odstavek točke 7.2 Javnega razpisa).

Iz upravnih spisov in izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil prag za dodelitev sofinanciranja 76 točk in da je vloga tožeče stranke dosegla 73 točk, zato je bila vloga tožeče stranke zavrnjena.

Utemeljen je tožbeni očitek, da izpodbijani sklep ni obrazložen. Sodišče je v več primerljivih zadevah, ko je šlo za državno sofinanciranje, zavzelo stališče, da je treba upoštevati splošno načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) to je, da je potrebno omogočiti prijavitelju, da za javna sredstva konkurirajo pod enakimi pogoji. Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki strankam v postopku zagotavljajo enako obravnavanje. Pravica do enakega varstva pravic pa vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločb, s katerimi pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih koristih stranke (odl.US št. U I-84/94 z dne 11. 7. 1996). Po določbi 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) obrazložitev odločbe obsega obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe dejstev, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katerih je to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbe določb predpisov na katere se opira določba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je sicer navedeno, katera merila so bila pri toženi stranki upoštevana, iz izpodbijane odločbe ter upravnega spisa pa ni mogoče ugotoviti, katere okoliščine je strokovna komisija upoštevala pri njihovem dodeljevanju. O tem izpodbijana odločba nima razlogov predvsem glede dodelitve točk po kriterijih „Izvedljivosti projekta“, „Posebne potrebe“ ter Primernosti finančnega načrta“. Iz priložene razpredelnice o dodelitvi točk namreč niso razvidni razlogi, zaradi katerih je bilo tožeči stranki po navedenih kriterijih dodeljeno zmanjšano število točk oziroma ji točke niso bile dodeljene. O tem izpodbijana odločba nima razlogov, navedeno pa pomeni, da preizkus ali je bila vloga tožeče stranke ocenjena v skladu z razpisnimi merili ni mogoč, kršena pa so bila tudi ustavno pravna načela, predvsem načelo transparentnosti, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka.

Tožena stranka je sicer v odgovoru obrazložila razloge za svojo odločitev. Upoštevaje uveljavljeno sodno prakso mora tožena stranka pri odločanju dejansko stanje popolno ugotoviti in ga tudi ustrezno obrazložitvi v sami odločbi oziroma upravnem aktu, tako v dejanskem kot pravnem pogledu. Tega z odgovorom na tožbo ne more več dopolnjevati, saj je relevantno le tisto, kar je zapisano v odločbi.

Zaradi navedenega je sodišče izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev pravil upravnega postopka in ponovno odločiti v zadevi.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopke v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v 3. členu določa, da se tožniku priznajo stroški v višini 80 EUR, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca.