Jedro

V postopku pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka škode zaradi zmanjšane vrednosti zemljišča ni utemeljevala s konkretnimi negativnimi vplivi rudarjenja, ampak s tem, da zaradi vpliva rudarjenja gradnja ni možna, torej izključno z njihovo lego na vplivnem območju rudnika. Ker vplivi niso ugotovljeni, je zahtevek utemeljeno zavrnjen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 135.928,80 EUR in 14.500,00 EUR škode, nastale zaradi posledic rudarjenja. Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v višini 4.248,07 EUR.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevku ugodeno, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Sklicuje se na strokovnost izvedenca L., katerega ugotovitve je podala kot svoje trditve v tem postopku. Trditev, da sporne nepremičnine ležijo v območju rudarjenja, utemeljuje s pogodbo o izvajanju sanacijskih del z dne 24.9.1997, s katero je bila predvidena njihova sanacija. Opozarja na nasprotujoča si zaključka izvedencev Ž. in M. o tem, kje se sporna zemljišča nahajajo. Trdi, da je izvedenec Ž. navedel, da se zemljišča, razen dela parc. št. 414/1 k. o. X, ne nahajajo na območju pridobivanja Rudnika X, M. pa, da je lokacija v območju pod vlivom rudarjenja. Omejitve in varovanje izhajajo iz Elaborata kategorizacije eksploatacijskega območja Rudnika X. v zapiranju iz septembra 1999 (zeleno pobarvana cona). Sklicuje se na odmik od projekta sanacije P.-III. faza št. 2665 iz novembra 2002. Meni, da je bila sanacija potrebna, sicer projekti ne bi bili izdelani. Opozarja, da izvedenec ne zavzema stališča do odmika od projekta sanacije P. III. faza. Trdi, da so vse parcele zaradi vplivnega območja rudarjenja poškodovane, sanacija pa je bila izvedena le delno na parc. št. 414/1 in 414/3 k. o. X. Predvidena je bila izdelava šestih drenažnih reber, izdelana pa so bila le tri. Predvidena je bila izgradnja dveh odvodnjevalnih kanalov, ki nista bila izvedena. Predvidenih je bilo osem revizijskih jaškov, pa je bilo izvedenih le šest. Opuščena je bila površinska odvodnja. V preglednici prikazuje predvidena in izvedena dela. Ugotavlja, da iz mnenj izvedencev L., M. in M. sledi, da je bila sanacija napačna in ni bila izvedena v celoti. Opozarja, da je bila na podlagi Pogodbe o izvajanju sanacijskih del in strokovnega mnenja izvedenca M. M. izplačana delna odškodnina kot posledica rudarjenja na vseh spornih nepremičninah. Mnenje izvedenca Ž. označuje za površno, ker obravnava parceli 412/1 in 412/2 k. o. X, ki nista last tožnika in ker je izvedenec mnenju priložil foto album parcel, ki niso tožnikove. Sklicuje se na podatke IRGO, Inštituta za rudarstvo, gotehnologijo in okolje iz leta 2010, da so bile zadnje meritve izvedene leta 2003. Zgolj meritev indiklinometra IF31 je bila opravljena leta 2009. Opozarja na mnenje inštituta, da je z jamomerskimi meritvami in spremljanjem premikov terena treba nadaljevati. Če monitoring ni bil vzpostavljen, ni možno enoznačno zaključiti, da premikov oz. deformacij na terenu ni. Pojasnjuje, da je v zvezi s škodo na kmetijskih pridelkih izhajala iz odškodninskega dogovora z dne 6.6.2004, ki je bil izdelan na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca R. z dne 5.6.2003. V primeru drugačnega izračuna višine škode po izvedencu kmetijske stroke bi svoj zahtevek ustrezno modificirala. Pojasnjuje, da je od tožene stranke prejela plačano škodo zaradi izpada pridelka. Poudarja, da sta solastnici na tožnika prenesli vse svoje terjate do tožene stranke. Ocenjuje, da sta utemeljena tako zahtevek za povrnitev neposredne kot tudi posredne škode, saj vse te posledice po Zakonu o rudarstvu krije nosilec rudarske pravice. Opozarja na judikat II Ips 431/2007. Posredna škoda zaradi manjvrednosti stvari je dejanska škoda po 167. čl. Obligacijskega zakonika. Meri se po tem, koliko vpliva na znižanje cen. Zemljišča so stavbišča s potencialno plazljivimi območji, kar je huda obremenitev pri gradnji objektov. Opozarja na izpoved priče G., da se teren spreminja tudi po delni sanaciji. Ker so sporne parcele pod vplivom rudarskih površin, je potrebno za gradnjo pridobiti dodatno soglasje občine, s čimer se bistveno povečajo stroški. Sicer pa interesa za gradnjo sploh ni. Sporne parcele tožnik brezuspešno skuša prodati že štiri leta. Izven območja rudarjenja se parcele prodajajo po 40,00 EUR/m2. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča. Opozarja, da je pojem pridobivalnega prostora po rudarski zakonodaji ožji od vplivnega območja. Dvomi, da bi tožnik že podal ponudbo za prodajo spornih nepremičnin. Opozarja, da oba izvedenca ugotavljata, da na tožnikovih nepremičninah škoda ne nastaja. Obe mnenji označuje za strokovni. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitek, da se izvedenca Ž. in M. različno opredeljujeta do vprašanja, ali je lokacija obravnavanih zemljišč „v območju in pod vplivom rudarjenja“, ni utemeljen. Iz mnenj obeh izvedencev je razvidno, da obravnavane nepremičnino ležijo v vplivnem območju rudnika. Izvedenec Ž. je zgolj podrobneje opredelil, da se zemljišča, razen dela parc. št. 414/1 k. o. X, ne nahajajo nad pridobivalnim prostorom rudnika oz. pod njimi ni bilo izkopavanja.

6. Z ogledoma, ki sta bila izvršena v suhem vremenu (izvedenka E. M.) in v zelo močnem deževju (izvedenec V. Ž.) zadrževanje vode ali izcejanje vode na nobenem od zemljišč ni bilo ugotovljeno. Oba izvedenca ugotavljata, da na nobeni od lokacij tožnikova zemljišča po izgledu ne odstopajo od okoliških zemljišč in da meteorna voda odteka po drenažnem sistemu. Oba izvedenca pa sta potrdila slabo stabilno območje, potencialno tudi plazljivo, kar pa ima vzrok v geološki sestavi tal in reliefni razgibanosti. Gre za področje s pojavi večjega števila izvirov, zato je področje podvrženo plazenju; nekje manj, nekje bolj, odvisno od geomehanskih lastnosti plasti in kamnin pod humusnim pokrovom. Iz rudarskega projekta izhaja, da je bilo z geomehanskimi raziskavami ugotovljeno, da se v globinah okoli 10 m nahaja pobočni grušč s propustnimi in nepropustnimi conami. Na določenih mestih je humusni pokrov razpokan, kar pa je v strminah naraven pojav in značilen spremljevalec izvirov. Vgrajeni drenažni sistem deluje in služi namenu za katerega je bil zgrajen. Nobeden od izvedencev ni potrdil potrebe po sanaciji tožnikovih zemljišč zaradi posledic rudarjenja. Eventualno gradnjo na zazidljivih zemljiščih je treba prilagoditi geološkim lastnostim tal in ne posledicam rudarjenja.

7. Tožnik govori o poškodovanosti svojih zemljišč, ne pojasni pa, za kakšno poškodovanost gre. Svoj zahtevek za neposredno škodo utemeljuje zgolj z neustrezno oz. pomanjkljivo sanacijo. Očita, da je bila izvršena le na parc. št. 414/1 in deloma na parc. št. 414/3 k. o. X, na ostalih parcelah pa ne. Sklicuje se na odmik od Rudarskega projekta št. 2665 in ugotavlja, da niso bila izdelana vsa dela po rudarskem projektu sanacije 2665. 8. S sanacijo so se odpravljale posledice posedanja površin nad odkopanimi polji in porušitev hribin. Skladno z rudarskim projektom RP 2665 in projektiranim odmikom od tega projekta so bila na parc. št. 413/1, 414/1 in 414/3 k. o. X izdelana tri drenažna rebra v skupni dolžini 158 m, šest revizijskih jaškov, površina je bila preoblikovana in rekultivirana. Dejstvo, da niso bila izvedena vsa dela, ki so bila s prvotnim rudarskim projektom predvidena, ni sporno. Izvedenec je potrdil, da niso bili izvedeni ravno tisti ukrepi, ki jih pritožnik v pritožbi s preglednicama prikazuje. Iz Projekta izvedenih del in Odmika o projekta 2665 je razvidno, da je bila izdelava odmika potrebna zaradi nestrinjanja lastnika zemljišča parc. št. 412/1 in 412/2 k. o. X s posegi v njegova zemljišča. Da bi zaradi odmika od prvotno predvidene sanacije moral tožnik svoje nepremičnine sam sanirati, ni izkazano. Tega niti ne zatrjuje, ampak zgolj svojo neposredno škodo opredeljuje z vrednostjo sanacije. Nobeden od izvedencev ni potrdil, da bi bilo tovrstne ali druge sanacijske ukrepe potrebno izvesti tudi na ostalih tožnikovih zemljiščih.

9. Da so bila sanacijska dela izvedena skladno s projektom izvedenih del št. RzvZ-34/2009, avgust 2009 (upoštevajoč naknadno projektiran odmik), izvedenec povzema iz ugotovitve Ministrstva za infrastrukturo in prostor št. 361-19/2010-36 z dne 7.12.2012. Zahteva, da bi moral izvedenec sam proučevati izvedbo oz. ustreznost izvedbe sanacije, presega potrebe tega postopka. Tožnikov zahtevek namreč ne more biti utemeljen z ustreznostjo ali neustreznostjo izvedbe predvidene sanacije, ampak s posledicami, ki naj bi po zaključku rudarjenja ostale na njegovih nepremičninah. Te pa niso bile ugotovljene. Na podlagi odločbe ministrstva, ki je potrdilo ustreznost predvidene sanacije, in na osnovi lastne zaznave je izvedenec Ž. podal oceno, da je sanacija zagotovila varno okolje za ljudi in živali. Na osnovi vizualnega pregleda je sklepal, da se po več desetletjih procesov črpanja in saniranja okolica jame P. umirja.

10. Neutemeljeno tožnik uveljavlja, da je tožena stranka dela, katerih vrednost uveljavlja kot neposredno škodo, dolžna izvesti na podlagi Pogodbe o izvajanju sanacijskih del z dne 24.9.1997, saj je s to pogodbo njegov pravni prednik zgolj podal soglasje k izvajanju sanacijskih del na njegovih zemljiščih. S pogodbo z dne 24.9.1997 je tožena stranka pridobila soglasje za izvedbo del na spornih zemljiščih oz. si šele zagotovila pogoje za izvedbo sanacije. To je ugotovljivo z jezikovno razlago pogodbe, enako pa je izpovedala tudi priča S. G., ki je pogodbo podpisal v imenu tožene stranke. Izpovedal je, da sanacijskih projektov tedaj še ni bilo; v pogodbo so se zapisale parcele, za katere se je predvidevalo, da se bo na njih izvajala sanacija ali da se jih bo sanacijski načrt nekako dotikal. Sanacijska dela na področju, kjer ležijo tožnikove nepremičnine, so se izvajala kasneje – na podlagi Rudarskega projekta 2665 iz novembra 2002 in Projekta izvedenih del št. RzvZ-34/2009 iz avgusta 2009. Iz teh projektov in dokumentacije za tehnični pregled ter projekta odmika od rudarskega projekta, je razvidno, da gre za tretjo fazo sanacije. V pogodbi o izvajanju sanacijskih del, ki jo je tožnikov pravni prednik sklepal s toženo stranko dne 24.9.1997, se omenja prva faza sanacije, ker v času sklepanja pogodbe projekti sanacije še niso bili izdelani oz. vsaj ne dodelani. Rudarski projekt sanacije 2665 je bil izdelan šele novembra 2002. Tudi Elaborat kategorizacije eksploatacijskega območja je bil izdelan po sklenitvi te pogodbe (v septembru 1999). V dopolnitvi izvedenskega mnenja je izvedenec Ž. zaradi osvetlitve okoliščin opisal tudi predmeta prve in druge faze sanacije.

11. IRGO, Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje je opravil meritve po izvedeni sanaciji in podal mnenje, da za obdobje od leta 2002 do 2009. prirasta deformacij ni ugotovil; predlagal je zgolj nadaljevanje jamomerskih in inklinometrskih meritev. Razčiščevanje vprašanja, ali se monitoring izvaja tako, kot je bil predviden, presega potrebe tega postopka. Z monitoringom se spremljajo premiki terena. Tožnik ne zatrjuje, da bi do tega pojava na njegovih zemljiščih prihajalo.

12. S pritožbeno grajo, da je izvedensko mnenje izvedenca Ž. površno in nestrokovno, ni mogoče soglašati. Zemljišč parc. št. 412/1 in 412/2 k. o. X izvedenec ne obravnava kot tožnikovih zemljišč, ampak je iz dokumentacije zgolj povzel, da lastnik teh dveh zemljišč sanacije ni dovolil. S fotografijami je izvedenec prikazal zgrajene objekte, ni pa zatrjeval, da s fotografijami prikazuje tožnikova zemljišča. 13. Pritožbeno sklicevanje, da se sporne nepremičnine nahajajo v območju pridobivalnega prostora jame P. in bo zato eventualna gradnja dražja zaradi pridobivanja soglasja občine, je po eni strani neekzaktna – da ne ležijo nad eksploatacijskim področjem je že pojasnjeno – po drugi pa pritožbena novota. Trditev o dražji gradnji pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje do zaključka prvega naroka ni postavil. V postopku pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka škode zaradi zmanjšane vrednosti zemljišča ni utemeljevala s konkretnimi negativnimi vplivi rudarjenja, ampak s tem, da zaradi vpliva rudarjenja gradnja ni možna (zadnja stran poročila izvedenca L., ki ga tožeča stranka podaja kot del svojih navedb), torej izključno z njihovo lego na vplivnem območju rudnika. Ker vplivi niso ugotovljeni, je zahtevek utemeljeno zavrnjen. Na prvem naroku (dne 21.2.2012) se je tožeča stranka sicer sklicevala na izgubo pri tržni vrednosti nepremičnin, vendar v zvezi s tem kakršnihkoli okoliščin ni navajala. V izvedenskem mnenju je izvedenec predvidel izbris tožnikovih nepremičnin iz katastra rudarskih prostorov.

14. Zavrnitev zahtevka za škodo zaradi prikrajšanja pri kmetijski pridelavi tožeča stranka graja sklicujoč se na izvedeniško mnenje izvedenca mag R. z dne 5.6.2003. To izvedeniško mnenje ne more izkazovati niti obstoja niti višine škode, saj tožnik uveljavlja škodo za obdobje od 22.2.2007 do 21.1.2012. Sodišče prve stopnje je v 12. do 17. točki sodbe pojasnilo razloge za zavrnitev dokaza s postavitvijo izvedenca kmetijske stroke. S temi razlogi tožena stranka ne polemizira. Meni le, da bi z izvedencem kmetijske stroke lahko dokazala višino škode. Ker je sodišče ta del zahtevka zavrnilo zaradi zastaranja, višine škode ni potrebno dokazovati.

15. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).