Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije nosi revident. V obravnavani zadevi je sporen odmik od posestne meje, ki je manjši od 3 metrov in bi zato moral investitor v skladu s prostorskim aktom predložiti soglasje soseda, zato vprašanje soglasja zaradi spremembe višinskih gabaritov ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve in pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (revidenta) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujeta s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašata stroške revizijskega postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo revidentov zoper odločbo Upravne enote Piran z dne 8. 1. 2009, s katero je prvostopenjski upravni organ zavrnil njuno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo in dozidavo tam navedenega objekta na tam navedenih zemljiščih. V postopku je bilo ugotovljeno, da je odmik objekta od posestne meje z zemljiščem v lasti A.A. – prizadete stranke v tem postopku, manjši od 3 metrov in da lastnica sosednjega zemljišča soglasja za manjši odmik, kot ga določa prostorski akt, ni dala, zato pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja ni izpolnjen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenta uveljavljata dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Revidenta kot pomembno pravno vprašanje izpostavljata vprašanje: „Ali stranka potrebuje soglasje lastnika sosednje parcele, če so se spremenili zgolj višinski gabariti, ki pa so se spremenili v korist stranke (ena etaža manj in ne več), v ostalem pa se IDZ ter PGD ne razlikujeta“.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje soglasja lastnikov sosednjih zemljišč zaradi spremembe višinskih gabaritov objekta, kot ga zastavljata revidenta, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve.

8. V obravnavani zadevi je namreč, glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje, sporen odmik objekta od sosednjih zemljišč, ki je manjši od 3 metrov in ne višinski gabarit objekta. Za odmik, manjši od 3 metrov od sosednjih zemljišč, pa prostorski izvedbeni akt, ki ureja ureditveno območje, v katerem se objekt nahaja (Prostorski ureditveni pogoji za območje planskih celot Strunjan (1), Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-Moštra-Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12) in M SE/2 v občini Piran), določa obvezno soglasje lastnika sosednjih zemljišč. V pravni teoriji in praksi tudi ni dvomov ali dilem, da mora biti soglasje v postopku dano na listine in dokumente, ki so pomembni za postopek. Glede na jasne določbe drugega odstavka 54. člena in drugega ter tretjega odstavka 65. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, mora biti zato v postopku izdaje gradbenega dovoljenja soglasje dano na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Taka je tudi ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, ki je že večkrat zavzelo jasno stališče, da mora soglasje sosedov k manjšemu odmiku od parcelne meje, kot je določen v prostorskem aktu, obstajati v času izdaje upravnih dovoljenj za gradnjo, in ne prej, saj ga je mogoče preklicati (odločbe I Up 714/2004, I Up 308/2004, I Up 1039/2004, I Up 1355/2005).

9. Ker revidenta izpostavljata vprašanje, ki ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, pogoj za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

10. Revidenta uveljavljata tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010), mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Šele na podlagi izkazane trditvene podlage lahko Vrhovno sodišče presodi, ali ima izpodbijana odločitev za revidenta res zelo hude posledice.

11. Zelo hudih posledic pa revidenta upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu nista izkazala. Navedla sta le, da zavrnitev legalizacije zanju predstavlja zelo hude posledice, saj lahko pride do rušitve objekta, kar bi jima povzročilo izjemno hude posledice. Na podlagi te navedbe Vrhovno sodišče zelo hude posledice, ki ni definirana in konkretizirana, ne more presoditi.

12. Ker revidenta nista izkazala izpolnjevanje zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).